Page 284 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 284
preživetje in podjetnost
Katastrsko gradivo prav tako ne odgovarja na vprašanje, na kakšen način
si je kmečko prebivalstvo dopolnjevalo dohodke.
Analiza lastniške strukture na podlagi terezijanskega ter franciscej
skega katastra pokaže, da je bilo na območju Goriških brd nad 50 % družin
zakupnikov (Gomiršek 2017, 180). Zakup je bil torej prevladujoča oblika
agrarno premoženjskega razmerja območja. Prav tako ugotavljamo, kot bo
razvidno iz nadaljevanja, da je imelo veliko kmetij premalo lastnega zem-
ljišča in so ga delno imeli v zakupu. Tudi te so se med seboj socialno in
družbeno razlikovale. Nekatere družine so obdelovale pretežno lastna,
druge pretežno zakupna zemljišča. Prav tako so lahko živele bodisi v last-
ni hiši bodisi so jo imele v najemu. Vsem pa je bilo skupno, da so imele del
lastnih in del zakupnih zemljišč. Ta družinska jedra imenujemo s termi-
nom polzakupniki.
Kot že ugotovljeno, izračuni ne upoštevajo deleža tistih, ki so se ukvar-
jali zgolj z nekmetijsko dejavnostjo, zato za natančnejšo sliko predstavljamo
analizo gradiva zapuščinskih razprav. Slednje upošteva vse umrle moške
osebe, ki so bili družinski poglavarji, ter tiste redke ženske, ki so po smr-
ti moža prevzele vodenje družine in s tem tudi nepremičnine ali zakupne
pogodbe. V celotnem vzorcu namreč od 213 oseb le 10 žensk, ki so vodile
gospodinjstvo. Zapuščinske razprave nam pokažejo, da je bilo na območ-
ju 111 ali 54,1 % družin zakupnikov, 66 ali 30,8 % družin polzakupnikov,
28 ali 13,1 % družin posestnikov ter 9 družin, ki se niso niti delno preživ
ljale z obdelovanjem zemlje. V slednjem gre za družine biriča, sodnega pi
sarja, grajskega oskrbnika, prekupčevalca z vinom itd. Izsledki se v več-
ji meri približujejo rezultatom analize iz omenjenih katastrov. V Dolnjem
Cerovem je bilo na podlagi analize terezijanskega katastra leta 1752 58,8 %
družin zakupnikov, na Humu, v Kojskem, Brestju in Snežatnem pa 56 %. V
Dolnjem Cerovem je bilo leta 1752 23,5 % družin polzakupnikov, na Humu,
v Kojskem, Brestju in Snežatnem pa 33,3 % (ASG, CT, Cerou, Quisca). V
Dolnjem Cerovem je bilo leta 1752 17,7 % družin posestnikov, na Humu, v
Kojskem, Brestju in Snežatnem pa je bilo 10,5 % posestniških družin (ASG,
CT, Cerou, Quisca).
Na podlagi zakupnih pogodb, najdenih v sklepih sodišča v Kojskem,
notarskih zapisov, zemljiškoknjižnih vložkov in župnijskih arhivov je raz-
vidno, da je v prvi polovici 19. stoletja v Goriških brdih prevladovala obli-
ka, imenovana affitto semplice ali preprosto affitto, ter tri manj razširjene
oblike, affitto fermo, affitto fermo ereditario, in emfitevtični zakup ali em-
fitevza. Vilfan (1980, 427) izraz affitto semplice prevaja kot »navadni zakup«,
282
Katastrsko gradivo prav tako ne odgovarja na vprašanje, na kakšen način
si je kmečko prebivalstvo dopolnjevalo dohodke.
Analiza lastniške strukture na podlagi terezijanskega ter franciscej
skega katastra pokaže, da je bilo na območju Goriških brd nad 50 % družin
zakupnikov (Gomiršek 2017, 180). Zakup je bil torej prevladujoča oblika
agrarno premoženjskega razmerja območja. Prav tako ugotavljamo, kot bo
razvidno iz nadaljevanja, da je imelo veliko kmetij premalo lastnega zem-
ljišča in so ga delno imeli v zakupu. Tudi te so se med seboj socialno in
družbeno razlikovale. Nekatere družine so obdelovale pretežno lastna,
druge pretežno zakupna zemljišča. Prav tako so lahko živele bodisi v last-
ni hiši bodisi so jo imele v najemu. Vsem pa je bilo skupno, da so imele del
lastnih in del zakupnih zemljišč. Ta družinska jedra imenujemo s termi-
nom polzakupniki.
Kot že ugotovljeno, izračuni ne upoštevajo deleža tistih, ki so se ukvar-
jali zgolj z nekmetijsko dejavnostjo, zato za natančnejšo sliko predstavljamo
analizo gradiva zapuščinskih razprav. Slednje upošteva vse umrle moške
osebe, ki so bili družinski poglavarji, ter tiste redke ženske, ki so po smr-
ti moža prevzele vodenje družine in s tem tudi nepremičnine ali zakupne
pogodbe. V celotnem vzorcu namreč od 213 oseb le 10 žensk, ki so vodile
gospodinjstvo. Zapuščinske razprave nam pokažejo, da je bilo na območ-
ju 111 ali 54,1 % družin zakupnikov, 66 ali 30,8 % družin polzakupnikov,
28 ali 13,1 % družin posestnikov ter 9 družin, ki se niso niti delno preživ
ljale z obdelovanjem zemlje. V slednjem gre za družine biriča, sodnega pi
sarja, grajskega oskrbnika, prekupčevalca z vinom itd. Izsledki se v več-
ji meri približujejo rezultatom analize iz omenjenih katastrov. V Dolnjem
Cerovem je bilo na podlagi analize terezijanskega katastra leta 1752 58,8 %
družin zakupnikov, na Humu, v Kojskem, Brestju in Snežatnem pa 56 %. V
Dolnjem Cerovem je bilo leta 1752 23,5 % družin polzakupnikov, na Humu,
v Kojskem, Brestju in Snežatnem pa 33,3 % (ASG, CT, Cerou, Quisca). V
Dolnjem Cerovem je bilo leta 1752 17,7 % družin posestnikov, na Humu, v
Kojskem, Brestju in Snežatnem pa je bilo 10,5 % posestniških družin (ASG,
CT, Cerou, Quisca).
Na podlagi zakupnih pogodb, najdenih v sklepih sodišča v Kojskem,
notarskih zapisov, zemljiškoknjižnih vložkov in župnijskih arhivov je raz-
vidno, da je v prvi polovici 19. stoletja v Goriških brdih prevladovala obli-
ka, imenovana affitto semplice ali preprosto affitto, ter tri manj razširjene
oblike, affitto fermo, affitto fermo ereditario, in emfitevtični zakup ali em-
fitevza. Vilfan (1980, 427) izraz affitto semplice prevaja kot »navadni zakup«,
282
