Page 316 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 316
preživetje in podjetnost
gostota prebivalstva pa manjša, k. o. pa zato obsežnejše. Največje so bile na
bovškem in v Trenti, kjer njihova velikost znaša med 30 in 80 km2. Izjemo
v velikosti k.o. predstavljajo obalne k. o., ki so prav tako nekoliko večje od
povprečja, ki znaša 10,5 km2 (slika 11.5). Povezavo med velikostjo k.o. in
nadmorsko višino ter naklonom potrjujeta tudi grafa 11.1 in 11.2, iz katerih
lahko razberemo, da je velikost k. o. premo sorazmerna z nadmorsko viši-
no in naklonom, kar pomeni, da so največje k. o. na goratem, višje ležečem
in strmejšem ozemlju. To potrjuje, kar je razvidno tudi iz karte (slika 11.5),
in sicer da so največje k. o. v Alpah.
2. Demografska slika
V okviru analize demografskih značilnosti smo obravnavali število in gos
toto prebivalstva po k. o. (sliki 11.6 in 11.7). Po številu prebivalstva izstopa
skrajni SZ del Slovenije, Posočje med Gorico in Tolminom, Goriška, manj-
ši del Krasa in obalno območje. Območja, kjer prevladujejo k. o. z manjšim
številom prebivalstva, so predvsem na Krasu, v koprskem zaledju, Čičariji
in Brkinih. Na območju Trente se pojavljajo nekatere k. o., za katere nima-
mo podatka o številu prebivalstva, zato dejansko ne gre za območje, kjer je
prisotno izrazito majhno število prebivalstva, kot je videti na karti (slika
11.8). Število prebivalstva je največje v k.o. Gorica (8.284 ljudi), Piran (7.942
ljudi) in Koper (5.446 ljudi), najmanjše pa v k. o. Vrtoče (58 ljudi), Ritomeče
(67 ljudi) in Gabrk (71 ljudi).
Skupno število prebivalstva na celotnem preučevanem območju znaša
171.029 ljudi: tolikšno je torej bilo leta 1827 prebivalstvo Primorske brez
Trsta. V kolikor izvzamemo izrazito mestne k. o. (Gorica, Koper in Piran),
število prebivalstva na primorskem podeželju znaša 149.357 ljudi.
Poleg skupnega števila je relevantna informacija tudi gostota pre
bivalstva na km2 za vsako k. o., nenazadnje zaradi tega, ker se velikosti
posameznih k.o. med seboj zelo razlikujejo. V primerjavi s skupnim šte-
vilom je slika gostote prebivalstva bistveno drugačna (slika 11.9): izstopata
še vedno obala in Goriška, nato pa Kras, tržaško zaledje in okolica Tolmina.
Gostota prebivalstva na km2 je največja v k. o. Koper (11.349 ljudi na km2),
sledita Gorica (4.374 ljudi na km2) in Rupa (645 ljudi na km2). Razlog za iz-
jemno gostoto v k. o. Koper je, da je obsegala samo otok, k. o. Piran, ki je po
številu prebivalstva na drugem mestu, pa obsega tudi zaledje in Portorož.
Podobno kot za k. o. Koper velja tudi za k. o. Gorica, saj tudi Gorica obse-
ga le staro mesto brez zaledja. Najmanjša gostota se pojavlja v k. o. Gorenji
Log (6 ljudi na km2), Trenta desni breg (6 ljudi na km2) in Čadrg (11 ljudi
314
gostota prebivalstva pa manjša, k. o. pa zato obsežnejše. Največje so bile na
bovškem in v Trenti, kjer njihova velikost znaša med 30 in 80 km2. Izjemo
v velikosti k.o. predstavljajo obalne k. o., ki so prav tako nekoliko večje od
povprečja, ki znaša 10,5 km2 (slika 11.5). Povezavo med velikostjo k.o. in
nadmorsko višino ter naklonom potrjujeta tudi grafa 11.1 in 11.2, iz katerih
lahko razberemo, da je velikost k. o. premo sorazmerna z nadmorsko viši-
no in naklonom, kar pomeni, da so največje k. o. na goratem, višje ležečem
in strmejšem ozemlju. To potrjuje, kar je razvidno tudi iz karte (slika 11.5),
in sicer da so največje k. o. v Alpah.
2. Demografska slika
V okviru analize demografskih značilnosti smo obravnavali število in gos
toto prebivalstva po k. o. (sliki 11.6 in 11.7). Po številu prebivalstva izstopa
skrajni SZ del Slovenije, Posočje med Gorico in Tolminom, Goriška, manj-
ši del Krasa in obalno območje. Območja, kjer prevladujejo k. o. z manjšim
številom prebivalstva, so predvsem na Krasu, v koprskem zaledju, Čičariji
in Brkinih. Na območju Trente se pojavljajo nekatere k. o., za katere nima-
mo podatka o številu prebivalstva, zato dejansko ne gre za območje, kjer je
prisotno izrazito majhno število prebivalstva, kot je videti na karti (slika
11.8). Število prebivalstva je največje v k.o. Gorica (8.284 ljudi), Piran (7.942
ljudi) in Koper (5.446 ljudi), najmanjše pa v k. o. Vrtoče (58 ljudi), Ritomeče
(67 ljudi) in Gabrk (71 ljudi).
Skupno število prebivalstva na celotnem preučevanem območju znaša
171.029 ljudi: tolikšno je torej bilo leta 1827 prebivalstvo Primorske brez
Trsta. V kolikor izvzamemo izrazito mestne k. o. (Gorica, Koper in Piran),
število prebivalstva na primorskem podeželju znaša 149.357 ljudi.
Poleg skupnega števila je relevantna informacija tudi gostota pre
bivalstva na km2 za vsako k. o., nenazadnje zaradi tega, ker se velikosti
posameznih k.o. med seboj zelo razlikujejo. V primerjavi s skupnim šte-
vilom je slika gostote prebivalstva bistveno drugačna (slika 11.9): izstopata
še vedno obala in Goriška, nato pa Kras, tržaško zaledje in okolica Tolmina.
Gostota prebivalstva na km2 je največja v k. o. Koper (11.349 ljudi na km2),
sledita Gorica (4.374 ljudi na km2) in Rupa (645 ljudi na km2). Razlog za iz-
jemno gostoto v k. o. Koper je, da je obsegala samo otok, k. o. Piran, ki je po
številu prebivalstva na drugem mestu, pa obsega tudi zaledje in Portorož.
Podobno kot za k. o. Koper velja tudi za k. o. Gorica, saj tudi Gorica obse-
ga le staro mesto brez zaledja. Najmanjša gostota se pojavlja v k. o. Gorenji
Log (6 ljudi na km2), Trenta desni breg (6 ljudi na km2) in Čadrg (11 ljudi
314
