Page 71 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
2: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v zgodnjem novem veku ...
Iz nabora gospodarskih dejavnosti, s katerimi se je novoveško kmečko
prebivalstvo v večini slovenskih dežel ukvarjalo poleg kmetijstva, je mo
goče ugotoviti precejšnjo raznovrstnost in gostoto panog. Te so sodile v vse
tri ekonomske sektorje: primarnega, sekundarnega in terciarnega. Trdimo
torej lahko, da je bila raznolikost in razširjenost dejavnosti v obravnavanih
deželah precej velika. Težko bi sicer opredelili, katera od dejavnosti je bila
najbolj razširjena oz. katera manj. Lahko pa rečemo, da je bila večina ter-
ciarnih dejavnosti (trgovina, tovorništvo, prevozništvo, tihotapstvo) zas-
topanih v vseh regijah. Nekaj je tudi takih, ki so lokalna specifika: na pri
mer čipkarice na območju Idrije, ki so še danes svetovno prepoznavne, ali
pa sviloprejstvo na Goriškem in v obalnih mestih, ki se je tam razvilo pred-
vsem zaradi ugodnih pogojev za rast murvinih dreves. Na razširjenost
določenih dejavnosti so tako vplivali tudi naravni pogoji, poleg že omenje
nega svilogojstva omenimo še, recimo, solinarstvo v obmorskih mestih.
Primerjava zahodnega slovenskega prostora s celotnim alpskim pros-
torom in z zahodno Evropo je pokazala, da je bilo pri nas »prisotno in razšir-
jeno veliko število različnih neagrarnih dejavnosti oz. kar večina izpričanih
tipologij« (Panjek 2014, 203; 2017, 21–2). To izkazuje tudi naša analiza, ki po-
leg zahodnega prostora vključuje še osrednji slovenski prostor. Na podlagi
ugotovljene številčnosti in raznovrstnosti gospodarskih panog torej lahko
potrdimo, da je koncept integrirane kmečke ekonomije mogoče aplicirati v
večjem delu slovenskih dežel v obdobju (zgodnjega) novega veka.
Nazadnje namenimo še nekaj besed slovenskemu zgodovinopis-
ju. Pregled slovenske literature je pokazal, da v obdobju od zadnjih del F.
Gestrina v devetdesetih letih prejšnjega stoletja do pojavitve koncepta in-
tegrirane kmečke ekonomije nismo bili deležni novih obsežnejših študij o
kmečkem poseganju v neagrarne dejavnosti na Slovenskem. V vsakem pri-
meru je mogoče zaključiti, da je še največ raziskovalne pozornosti sloven-
skih zgodovinarjev pritegnilo širše področje »kmečke trgovine«, ki je tudi
konceptualno bolj dodelano in periodizirano do prehoda iz 16. v 17. stoletje,
in sicer zahvaljujoč Gestrinu. Tudi za Grafenauerja in druge avtorje iz prej
šnjega stoletja lahko trdimo, da so ustvarili zelo dobro osnovo za nove raz
iskave, čeprav nekoliko neenako po posameznih področjih in z nekaterimi
težavami, na katere so tudi že sami opozarjali.
Literatura
Baš, A. 1981–83. »Polšji lov na Slovenskem.« Traditiones, zbornik inštituta za
slovensko narodopisje 10–2: 35–60.
69
Iz nabora gospodarskih dejavnosti, s katerimi se je novoveško kmečko
prebivalstvo v večini slovenskih dežel ukvarjalo poleg kmetijstva, je mo
goče ugotoviti precejšnjo raznovrstnost in gostoto panog. Te so sodile v vse
tri ekonomske sektorje: primarnega, sekundarnega in terciarnega. Trdimo
torej lahko, da je bila raznolikost in razširjenost dejavnosti v obravnavanih
deželah precej velika. Težko bi sicer opredelili, katera od dejavnosti je bila
najbolj razširjena oz. katera manj. Lahko pa rečemo, da je bila večina ter-
ciarnih dejavnosti (trgovina, tovorništvo, prevozništvo, tihotapstvo) zas-
topanih v vseh regijah. Nekaj je tudi takih, ki so lokalna specifika: na pri
mer čipkarice na območju Idrije, ki so še danes svetovno prepoznavne, ali
pa sviloprejstvo na Goriškem in v obalnih mestih, ki se je tam razvilo pred-
vsem zaradi ugodnih pogojev za rast murvinih dreves. Na razširjenost
določenih dejavnosti so tako vplivali tudi naravni pogoji, poleg že omenje
nega svilogojstva omenimo še, recimo, solinarstvo v obmorskih mestih.
Primerjava zahodnega slovenskega prostora s celotnim alpskim pros-
torom in z zahodno Evropo je pokazala, da je bilo pri nas »prisotno in razšir-
jeno veliko število različnih neagrarnih dejavnosti oz. kar večina izpričanih
tipologij« (Panjek 2014, 203; 2017, 21–2). To izkazuje tudi naša analiza, ki po-
leg zahodnega prostora vključuje še osrednji slovenski prostor. Na podlagi
ugotovljene številčnosti in raznovrstnosti gospodarskih panog torej lahko
potrdimo, da je koncept integrirane kmečke ekonomije mogoče aplicirati v
večjem delu slovenskih dežel v obdobju (zgodnjega) novega veka.
Nazadnje namenimo še nekaj besed slovenskemu zgodovinopis-
ju. Pregled slovenske literature je pokazal, da v obdobju od zadnjih del F.
Gestrina v devetdesetih letih prejšnjega stoletja do pojavitve koncepta in-
tegrirane kmečke ekonomije nismo bili deležni novih obsežnejših študij o
kmečkem poseganju v neagrarne dejavnosti na Slovenskem. V vsakem pri-
meru je mogoče zaključiti, da je še največ raziskovalne pozornosti sloven-
skih zgodovinarjev pritegnilo širše področje »kmečke trgovine«, ki je tudi
konceptualno bolj dodelano in periodizirano do prehoda iz 16. v 17. stoletje,
in sicer zahvaljujoč Gestrinu. Tudi za Grafenauerja in druge avtorje iz prej
šnjega stoletja lahko trdimo, da so ustvarili zelo dobro osnovo za nove raz
iskave, čeprav nekoliko neenako po posameznih področjih in z nekaterimi
težavami, na katere so tudi že sami opozarjali.
Literatura
Baš, A. 1981–83. »Polšji lov na Slovenskem.« Traditiones, zbornik inštituta za
slovensko narodopisje 10–2: 35–60.
69
