Page 77 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
Kmečka »gospodarska prizadevnost«
v slovenski etnologiji (19.–20. stoletje)

Katja Hrobat Virloget

Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primroskem
Titov trg 5, 6000 Koper, Slovenija
katja.hrobat@fhs.upr.si

Uvod

Prispevek obravnava dva problema, povezana s percepcijo in z raziskava-
mi kmečkih gospodarskih aktivnosti v slovenski etnologiji. Prvo razisko-
valno vprašanje je povezano z uporabo koncepta »gospodarska prizadev-
nost« v slovenski etnologiji. Koncept je bil uporabljen v sodobni etnološki
slovenski literaturi o gospodarskih agrarnih dejavnostih celo, preden je bil
predlagan kot inovativna interpretacija na področju ekonomske zgodovi-
ne (de Vries 1994 in 2008). Moj namen je preveriti, koliko so ta termin pre-
mislili etnologi, ki so ga uporabili, kdaj in v katerem kontekstu je bil upo-
rabljen. Glede na omejenost virov etnografske metode, ki se v največji meri
osredotoča na ustne vire, sega čas analize v glavnem od 19. do prve polovi-
ce 20. stoletja.

Drugo raziskovalno vprašanje zadeva načine raziskovanja različnih
gospodarskih panog agrarne družbe v slovenskem etničnem prostoru.
Etnologi so bili pozorni na gospodarske agrarne dejavnosti, pri čemer so
se osredotočali predvsem na poljedelstvo in živinorejo, vendar so pri tem
vključevali t. i. »dopolnilne« gospodarske dejavnosti, kot na primer vrtnar-
jenje, vinarstvo, sadjarstvo, hmeljarstvo, gozdarstvo, nabiralništvo, čebe-
larstvo, solinarstvo, sviloprejstvo, ribarstvo, lov in različne oblike obrti,
trgovine in transportnih uslug (furmanstvo, splavarstvo itd.). Ker je osred-
nje vprašanje etnoloških raziskav način življenja, in se je v preteklosti et-
nološke vede v Evropi osredotočalo na kmečko prebivalstvo, je namen član-

doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.75-90 75
   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82