Page 81 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
3: kmečk a »gospodarsk a pr izadevnost« v slovenski etnologiji (19.–20. stoletje)
odarskega preživetja, preživetju samem ali izboljšanju življenjskega stan
darda posameznika, družine ali celotne vaške skupnosti. Raziskovalci se
vsakič osredotočajo na posamične dejavnosti, ne da bi jih povezali v gos
podarski sistem ali razumljivo strategijo.
Duška Knežević Hočevar in Majda Černič Istenič (2010), avtorici ene
redkih sodobnih monografij o kmečkem človeku, s poudarkom na odnosih
med generacijami in spoloma, opažata, da so raziskave o kmečki ekono
miji oz. kmetijstvu s perspektive kmetijskega podjetja v domeni agrarnih
ekonom istov, medtem ko so družinski posli ali družina v domeni et-
nologov, ruralnih sociologov, geografov in drugih raziskovalcev huma
nističnih in socialnih ved od 60-ih let prejšnjega stoletja naprej. Nekatere
(družbene) podatke o načinu življenja je mogoče najti v zbirkah življenjskih
zgodb mikroetnoloških študij M. Makarovič (Knežević Hočevar in Černič
Istenič 2010, 61‒3).
3. Domače obrti z etnološke perspektive
Problem preteklih etnoloških raziskav je v idealizaciji kmetov, ki so bili do-
jeti kot temelj narodne mitologije (Sedej 1988−90, 9). Odnos do domačih
obrti v etnologij se je spremenil iz predhodnega dokumentiranja izginja-
jočih izvornih produktov in tehnik proti širšemu razumevanju njihovega
zgodovinskega razvoja z ekonomske in družbene perspektive: tak primer
predstavlja na primer Bogatajeva monografija (1989) o obrteh na sloven-
skem ozemlju (Slavec Gradišnik 2000, 477).
Enega pomembnejših etnoloških člankov o zgodovini kmečke
ekonomije je napisala Inja Smerdel (1991, 25−60). Ta raziskava ima dru-
gačno perspektivo kot doslej opisane, saj opisuje prelomne dogodke v slov-
enski agrarni zgodovini v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Raziskava
temelji na različni literaturi, od etnoloških člankov, arhivskih virov, časopi
sov, tedanjih raziskovalcev (Balthasar Hacquet) in romanopiscev do liter-
ature zgodovinarjev, kot na primer temeljni (enciklopedični) deli o slov-
enski agrarni zgodovini avtorjev Pavla Blaznika idr. (Blaznik idr. 1970)
ter Boga Grafenauerja (1979).1 Po interpretaciji I. Smerdel (1991) so v okvi-
ru fiziokratizma in agrotehnične revolucije glavne novosti, ki so odločilno
vplivale na strukturo dveh temeljnih agrikulturnih dejavnosti v Sloveniji
– poljed elstvo in živinorejo –, odprava prahe, boljše gnojenje in pridela-
1 Zdi se, da I. Smerdel napačno navaja delo Ferda Gestrina in Vasilija Melika kot av-
torjev poglavja z naslovom »Revolucionarno leto 1848 in program Zedinjene Slove-
nije« v Zgodovini Slovencev (1979), ki je v resnici izpod peresa Boga Grafenauerja.
79
odarskega preživetja, preživetju samem ali izboljšanju življenjskega stan
darda posameznika, družine ali celotne vaške skupnosti. Raziskovalci se
vsakič osredotočajo na posamične dejavnosti, ne da bi jih povezali v gos
podarski sistem ali razumljivo strategijo.
Duška Knežević Hočevar in Majda Černič Istenič (2010), avtorici ene
redkih sodobnih monografij o kmečkem človeku, s poudarkom na odnosih
med generacijami in spoloma, opažata, da so raziskave o kmečki ekono
miji oz. kmetijstvu s perspektive kmetijskega podjetja v domeni agrarnih
ekonom istov, medtem ko so družinski posli ali družina v domeni et-
nologov, ruralnih sociologov, geografov in drugih raziskovalcev huma
nističnih in socialnih ved od 60-ih let prejšnjega stoletja naprej. Nekatere
(družbene) podatke o načinu življenja je mogoče najti v zbirkah življenjskih
zgodb mikroetnoloških študij M. Makarovič (Knežević Hočevar in Černič
Istenič 2010, 61‒3).
3. Domače obrti z etnološke perspektive
Problem preteklih etnoloških raziskav je v idealizaciji kmetov, ki so bili do-
jeti kot temelj narodne mitologije (Sedej 1988−90, 9). Odnos do domačih
obrti v etnologij se je spremenil iz predhodnega dokumentiranja izginja-
jočih izvornih produktov in tehnik proti širšemu razumevanju njihovega
zgodovinskega razvoja z ekonomske in družbene perspektive: tak primer
predstavlja na primer Bogatajeva monografija (1989) o obrteh na sloven-
skem ozemlju (Slavec Gradišnik 2000, 477).
Enega pomembnejših etnoloških člankov o zgodovini kmečke
ekonomije je napisala Inja Smerdel (1991, 25−60). Ta raziskava ima dru-
gačno perspektivo kot doslej opisane, saj opisuje prelomne dogodke v slov-
enski agrarni zgodovini v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Raziskava
temelji na različni literaturi, od etnoloških člankov, arhivskih virov, časopi
sov, tedanjih raziskovalcev (Balthasar Hacquet) in romanopiscev do liter-
ature zgodovinarjev, kot na primer temeljni (enciklopedični) deli o slov-
enski agrarni zgodovini avtorjev Pavla Blaznika idr. (Blaznik idr. 1970)
ter Boga Grafenauerja (1979).1 Po interpretaciji I. Smerdel (1991) so v okvi-
ru fiziokratizma in agrotehnične revolucije glavne novosti, ki so odločilno
vplivale na strukturo dveh temeljnih agrikulturnih dejavnosti v Sloveniji
– poljed elstvo in živinorejo –, odprava prahe, boljše gnojenje in pridela-
1 Zdi se, da I. Smerdel napačno navaja delo Ferda Gestrina in Vasilija Melika kot av-
torjev poglavja z naslovom »Revolucionarno leto 1848 in program Zedinjene Slove-
nije« v Zgodovini Slovencev (1979), ki je v resnici izpod peresa Boga Grafenauerja.
79
