Page 79 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
3: kmečk a »gospodarsk a pr izadevnost« v slovenski etnologiji (19.–20. stoletje)
se nanaša na vsakdanji trud kmetov, da bi preživeli v ekonomskem smis-
lu (Bogataj, 1989, 3). Kot bo razvidno v sledečem poglavju, nihče od pred-
hodnih etnologov, ki je raziskoval agrarne gospodarske dejavnosti, termi-
na »gospodarska prizadevnost« ni uporabljal.
Ta kratka analiza uporabe obravnavanega termina v slovenski et-
nološki literaturi je pokazala, da je bil uporabljen bolj naključno kot
premišljeno. Ne glede na to je Bogataj z njegovo uporabo našel dober slo
venski prevod za bolj premišljen ekonomsko-zgodovinski koncept, ki je bil
predlagan kasneje, še posebno v delu de Vriesa o »industrijski revoluciji«
in prizadevnosti (de Vries 2008). Čeprav etnologi termina »gospodarska
prizadevnost« niso premislili, saj so ostali bolj na opisni ravni, le-ta pred-
stavlja dober slovenski prevod ekonomsko-zgodovinskega koncepta.
2. Etnološki pristop v raziskovanju kmečkih gospodarskih
dejavnosti
Kmečke gospodarske dejavnosti so etnologi preučevali preko material-
ne kulture, medtem ko sta bila ostala dva stebra etnološke sistematizaci-
je socialna in duhovna kultura (Slavec Gradišnik 2000, 458). Ingrid Slavec
Gradišnik je v svoji študiji o razvoju etnološke vede na Slovenskem ana-
lizirala osnovno literaturo o kmečkih gospodarskih dejavnostih, in si-
cer v poglavju s pomenljivim naslovom: »Materialni svet in ljudje« (Slavec
Gradišnik 2000, 475‒84). Dva temeljna pregleda gospodarskih dejavnosti
predstavljata knjigi Slovensko ljudsko izročilo v uredništvu Angelosa Baša
(1980) in Kmečko gospodarstvo na Slovenskem Marije Makarovič (1978). V
Baševi monografiji so gospodarske dejavnosti razvrščene v več poglavij gle-
de na vrsto dejavnosti: poljedelstvo, živinoreja, vrtnarstvo, vinarstvo, sad-
jarstvo, gozdarstvo, nabiralništvo, lov in ribolov, čebelarstvo, obrt in tr-
govina. Podobne kategorije avtorica našteva v svoji knjigi, vendar dodaja
aktivnosti, kot so hmeljarstvo, perutninarstvo, svilogojstvo, splavarstvo in
oglarstvo. Ekonomske dejavnosti v teh delih niso povezane s celoto kmeč-
kega življenja, čeprav Makarovičeva družbene odnose omenja prek med-
sebojne pomoči med kmečkimi družinami in prek dnevnika enega kmeta
(Slavec Gradišnik 2002, 475), ki pa je v očeh zgodovinarjev datiran v sodob-
nost (od leta 1946 naprej) (Makarovič 1978, 244‒92).
Pomemben pregled kmečkih gospodarskih dejavnosti in načina živ
ljenja v 19. stoletju so objavili različni avtorji v reviji Slovenski etnograf (33–
4), s poglavji o gospodarskih dejavnostih (Smerdel 1991), vinarstvu (Dular
1991), rokodelstvu in obrti (Bras 1991), vendar tudi o prehrani, oblačilni
77
se nanaša na vsakdanji trud kmetov, da bi preživeli v ekonomskem smis-
lu (Bogataj, 1989, 3). Kot bo razvidno v sledečem poglavju, nihče od pred-
hodnih etnologov, ki je raziskoval agrarne gospodarske dejavnosti, termi-
na »gospodarska prizadevnost« ni uporabljal.
Ta kratka analiza uporabe obravnavanega termina v slovenski et-
nološki literaturi je pokazala, da je bil uporabljen bolj naključno kot
premišljeno. Ne glede na to je Bogataj z njegovo uporabo našel dober slo
venski prevod za bolj premišljen ekonomsko-zgodovinski koncept, ki je bil
predlagan kasneje, še posebno v delu de Vriesa o »industrijski revoluciji«
in prizadevnosti (de Vries 2008). Čeprav etnologi termina »gospodarska
prizadevnost« niso premislili, saj so ostali bolj na opisni ravni, le-ta pred-
stavlja dober slovenski prevod ekonomsko-zgodovinskega koncepta.
2. Etnološki pristop v raziskovanju kmečkih gospodarskih
dejavnosti
Kmečke gospodarske dejavnosti so etnologi preučevali preko material-
ne kulture, medtem ko sta bila ostala dva stebra etnološke sistematizaci-
je socialna in duhovna kultura (Slavec Gradišnik 2000, 458). Ingrid Slavec
Gradišnik je v svoji študiji o razvoju etnološke vede na Slovenskem ana-
lizirala osnovno literaturo o kmečkih gospodarskih dejavnostih, in si-
cer v poglavju s pomenljivim naslovom: »Materialni svet in ljudje« (Slavec
Gradišnik 2000, 475‒84). Dva temeljna pregleda gospodarskih dejavnosti
predstavljata knjigi Slovensko ljudsko izročilo v uredništvu Angelosa Baša
(1980) in Kmečko gospodarstvo na Slovenskem Marije Makarovič (1978). V
Baševi monografiji so gospodarske dejavnosti razvrščene v več poglavij gle-
de na vrsto dejavnosti: poljedelstvo, živinoreja, vrtnarstvo, vinarstvo, sad-
jarstvo, gozdarstvo, nabiralništvo, lov in ribolov, čebelarstvo, obrt in tr-
govina. Podobne kategorije avtorica našteva v svoji knjigi, vendar dodaja
aktivnosti, kot so hmeljarstvo, perutninarstvo, svilogojstvo, splavarstvo in
oglarstvo. Ekonomske dejavnosti v teh delih niso povezane s celoto kmeč-
kega življenja, čeprav Makarovičeva družbene odnose omenja prek med-
sebojne pomoči med kmečkimi družinami in prek dnevnika enega kmeta
(Slavec Gradišnik 2002, 475), ki pa je v očeh zgodovinarjev datiran v sodob-
nost (od leta 1946 naprej) (Makarovič 1978, 244‒92).
Pomemben pregled kmečkih gospodarskih dejavnosti in načina živ
ljenja v 19. stoletju so objavili različni avtorji v reviji Slovenski etnograf (33–
4), s poglavji o gospodarskih dejavnostih (Smerdel 1991), vinarstvu (Dular
1991), rokodelstvu in obrti (Bras 1991), vendar tudi o prehrani, oblačilni
77
