Page 105 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
slovenska ulična poezija po letu 1991 in vpliv nestrpnosti
-političnih dejavnikih ameriške družbe od 17. stoletja do 70. let 20. stoletja,
ko so se temnopolti začeli izražati skozi ulično poezijo.
Izvor napetosti datira v 17. stoletje, v čas kolonialne Amerike, ko so
temnopolti predstavljali sužnje in služinčad. Za sužnje so bili uporniška de-
janja in znanje, ki so ga pridobivali iz zgodb in pesmi, bistvo njihove kul-
ture, gradniki zgodovinske zavesti, nudili so občutek pripadnosti skupno-
sti ter moralni sistem, ki je določal obstoj dobrega in zla. Zaradi splošne
segregacije, prepovedi opismenjevanja, izobraževanja in napredka znotraj
ameriške družbe je prišlo do uporov in akcij za odpravo suženjstva. Šele v
začetku 20. let 20. stoletja so Afro-Američani odkrili možnost oblikovan-
ja lastne identitete v takratnem sovražnem okolju. Oblikovala se je t. i. har-
lemska renesansa, gibanje, v okviru katerega je prišlo do prvih poskus-
ov temnopoltih, da bi se uveljavili v družbi. Ker belci temnopoltim niso
dovolili izobraževanja in uveljavljanja, so se temnopolti posvetili pisanju,
glasbi in socialni kritiki, s čimer označujemo prve poskuse temnopoltih
umetnikov in intelektualcev, da bi se označili s pojmom »moderno«.1 H.
A. Baker, Jr. (1989) piše, da so temnopolti umetnost prevzeli kot sredstvo
upanja, področje možnega uspeha in kot edino možnost za napredovan-
je v družbi, saj tu barva kože ni bila pomembna. Leta 1963 so temnopolti v
Washingtonu organizirali masovni shod za enakopravnost, na katerem je
več kot 250.000 poslušalcev poslušalo zgodovinski govor Imam sanje (angl.
I Have a Dream) enega izmed najboljših oratorjev sodobnega časa, Martina
Luthra Kinga mlajšega. V njem je dejal, da sanja o tem, da bodo njegovi
otroci nekoč obravnavani v skladu z njihovim karakterjem in ne z barvo
kože. Manifest, ki je temnopolte še bolj združil, je prinesel nov val nasilja
nad temnopoltim prebivalstvom. Ob koncu leta je v atentatu umrl ameriški
predsednik J. F. Kennedy, simpatizer gibanja za državljanske pravice. Novi
ameriški predsednik L. B. Johnson si je uzakonjenje državljanskih prav-
ic postavil za prioriteto. S pomočjo Akta o državljanskih pravicah iz leta
1964 je prepovedal segregacijo v vseh javnih prostorih ter pri zveznem šol-
skem financiranju in financiranju institucij ter programov. Belci so zaradi
tega okrepili nasilje in februarja 1965 je bil ubit Malcolm X, aprila 1968 pa še
Martin Luther King mlajši. 1966. se je oblikovalo temnopolto gibanje Črni
panter (angl. Black Panther Party), ki je kasneje vplivalo na enega izmed
najvplivnejših predstavnikov ameriške zahodnoobalne rap glasbe, Tupaca
1 Po navedbah H. A. Bakerja mlajšega se je prvi dogodek, ki je vplival na nastanek in
razvoj harlemske renesanse, zgodil 18. septembra 1895, ko se je začel t. i. afroamer-
iški modernizem. Na ta dan je imel Booker T. Washington govor o vlogi črnskega
prebivalstva v ameriški družbi.
103
-političnih dejavnikih ameriške družbe od 17. stoletja do 70. let 20. stoletja,
ko so se temnopolti začeli izražati skozi ulično poezijo.
Izvor napetosti datira v 17. stoletje, v čas kolonialne Amerike, ko so
temnopolti predstavljali sužnje in služinčad. Za sužnje so bili uporniška de-
janja in znanje, ki so ga pridobivali iz zgodb in pesmi, bistvo njihove kul-
ture, gradniki zgodovinske zavesti, nudili so občutek pripadnosti skupno-
sti ter moralni sistem, ki je določal obstoj dobrega in zla. Zaradi splošne
segregacije, prepovedi opismenjevanja, izobraževanja in napredka znotraj
ameriške družbe je prišlo do uporov in akcij za odpravo suženjstva. Šele v
začetku 20. let 20. stoletja so Afro-Američani odkrili možnost oblikovan-
ja lastne identitete v takratnem sovražnem okolju. Oblikovala se je t. i. har-
lemska renesansa, gibanje, v okviru katerega je prišlo do prvih poskus-
ov temnopoltih, da bi se uveljavili v družbi. Ker belci temnopoltim niso
dovolili izobraževanja in uveljavljanja, so se temnopolti posvetili pisanju,
glasbi in socialni kritiki, s čimer označujemo prve poskuse temnopoltih
umetnikov in intelektualcev, da bi se označili s pojmom »moderno«.1 H.
A. Baker, Jr. (1989) piše, da so temnopolti umetnost prevzeli kot sredstvo
upanja, področje možnega uspeha in kot edino možnost za napredovan-
je v družbi, saj tu barva kože ni bila pomembna. Leta 1963 so temnopolti v
Washingtonu organizirali masovni shod za enakopravnost, na katerem je
več kot 250.000 poslušalcev poslušalo zgodovinski govor Imam sanje (angl.
I Have a Dream) enega izmed najboljših oratorjev sodobnega časa, Martina
Luthra Kinga mlajšega. V njem je dejal, da sanja o tem, da bodo njegovi
otroci nekoč obravnavani v skladu z njihovim karakterjem in ne z barvo
kože. Manifest, ki je temnopolte še bolj združil, je prinesel nov val nasilja
nad temnopoltim prebivalstvom. Ob koncu leta je v atentatu umrl ameriški
predsednik J. F. Kennedy, simpatizer gibanja za državljanske pravice. Novi
ameriški predsednik L. B. Johnson si je uzakonjenje državljanskih prav-
ic postavil za prioriteto. S pomočjo Akta o državljanskih pravicah iz leta
1964 je prepovedal segregacijo v vseh javnih prostorih ter pri zveznem šol-
skem financiranju in financiranju institucij ter programov. Belci so zaradi
tega okrepili nasilje in februarja 1965 je bil ubit Malcolm X, aprila 1968 pa še
Martin Luther King mlajši. 1966. se je oblikovalo temnopolto gibanje Črni
panter (angl. Black Panther Party), ki je kasneje vplivalo na enega izmed
najvplivnejših predstavnikov ameriške zahodnoobalne rap glasbe, Tupaca
1 Po navedbah H. A. Bakerja mlajšega se je prvi dogodek, ki je vplival na nastanek in
razvoj harlemske renesanse, zgodil 18. septembra 1895, ko se je začel t. i. afroamer-
iški modernizem. Na ta dan je imel Booker T. Washington govor o vlogi črnskega
prebivalstva v ameriški družbi.
103
