Page 110 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 110
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
de na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje,
gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero-
koli drugo osebno okoliščino.«
Nestrpnost se v slovenski ulični poeziji pojavlja v različnih oblikah
(besedna in nebesedna nestrpnost). V prispevku obravnavam le neka-
tere vrste besedne nestrpnosti, in sicer: nestrpnost med spoloma, nestrp-
nost v povezavi z vero in spolno usmeritvijo ter narodnostno in regional-
no nestrpnost.
Nestrpnost med biološkima spoloma
Med moškim in ženskim biološkim spolom že več desetletij prihaja do
medsebojnih obračunavanj, ki so posledica odnosnega razmerja med fe-
minizmom in maskulizmom. Kot piše Josephine Donovan (1989, xi), se je
feminizem kot gibanje za pravice in enakopravnost žensk v družbi razvil
na podlagi moškega zatiranja žensk. Njegov namen je v revolucionarni ak-
tivnosti kot praksi, ki bi pripomogla k izboljšanju družbene situacije (prav
tam, xii). Cheri Register navede izjavo Ellen Morgan, ki pravi, da bi »[f]
eministična kritika […] morala […] spodbujati umetnost, ki izhaja iz pri-
stne ženske izkušnje in ki ni filtrirana z moško perspektivo ali skrčena do
te mere, da bi ustrezala moškim standardom« (prav tam, 19).
Ideja o enakopravnem položaju bioloških spolov se je kmalu izrodila.
Prišlo je do radikalizacije feminizma, kjer so moški označeni kot sovražni-
ki in tirani (Kegan Gardiner 2002, 3). Gre za usmeritev v t. i. spolni preo-
brat, ki vzpodbuja ženske, da zaničujejo moške, kot so to prej počeli oni
njim. Mandelker (1994, 54) pravi, da so se radikalni feministi v 70. letih
20. stoletja povezali v skupino The Feminist, ki se je zavzemala za odpravo
zakonske zveze, družine in heteroseksualnih spolnih odnosov. Ta skupina
naj bi lezbičnost postavila na čelo feminizma, saj naj bi bilo »biti lezbijka«
moralno, odnos ženske z moškim pa sramoten. Vendar so »bolne, perver-
zne kvalitete tako stvar moške narave kakor ženske, proti-moški seksizem
pa je enako žaljiv, škodljiv in nevzdržen kakor proti-ženski seksizem« (prav
tam, 53). Kot antagonizem feminizmu se je oblikoval maskulizem, ki je
sprva temeljil na restavraciji moške nadvlade nad ženskami in izničenju
napredka feminističnega gibanja (Gardiner 2002, 2), kasneje pa se je pod
pritiski feminizma na določenih področjih razvil v boj za pravice moških.
Judith Kegan Gardiner (2002, 3) pravi, da naj bi bila ena izmed teženj fem-
inizma razspoljenje oziroma izbris spola, kar naj bi omogočilo obravna-
vo posameznika na podlagi vrste. To je vzpodbudilo moške, da so smeši-
108
de na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje,
gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero-
koli drugo osebno okoliščino.«
Nestrpnost se v slovenski ulični poeziji pojavlja v različnih oblikah
(besedna in nebesedna nestrpnost). V prispevku obravnavam le neka-
tere vrste besedne nestrpnosti, in sicer: nestrpnost med spoloma, nestrp-
nost v povezavi z vero in spolno usmeritvijo ter narodnostno in regional-
no nestrpnost.
Nestrpnost med biološkima spoloma
Med moškim in ženskim biološkim spolom že več desetletij prihaja do
medsebojnih obračunavanj, ki so posledica odnosnega razmerja med fe-
minizmom in maskulizmom. Kot piše Josephine Donovan (1989, xi), se je
feminizem kot gibanje za pravice in enakopravnost žensk v družbi razvil
na podlagi moškega zatiranja žensk. Njegov namen je v revolucionarni ak-
tivnosti kot praksi, ki bi pripomogla k izboljšanju družbene situacije (prav
tam, xii). Cheri Register navede izjavo Ellen Morgan, ki pravi, da bi »[f]
eministična kritika […] morala […] spodbujati umetnost, ki izhaja iz pri-
stne ženske izkušnje in ki ni filtrirana z moško perspektivo ali skrčena do
te mere, da bi ustrezala moškim standardom« (prav tam, 19).
Ideja o enakopravnem položaju bioloških spolov se je kmalu izrodila.
Prišlo je do radikalizacije feminizma, kjer so moški označeni kot sovražni-
ki in tirani (Kegan Gardiner 2002, 3). Gre za usmeritev v t. i. spolni preo-
brat, ki vzpodbuja ženske, da zaničujejo moške, kot so to prej počeli oni
njim. Mandelker (1994, 54) pravi, da so se radikalni feministi v 70. letih
20. stoletja povezali v skupino The Feminist, ki se je zavzemala za odpravo
zakonske zveze, družine in heteroseksualnih spolnih odnosov. Ta skupina
naj bi lezbičnost postavila na čelo feminizma, saj naj bi bilo »biti lezbijka«
moralno, odnos ženske z moškim pa sramoten. Vendar so »bolne, perver-
zne kvalitete tako stvar moške narave kakor ženske, proti-moški seksizem
pa je enako žaljiv, škodljiv in nevzdržen kakor proti-ženski seksizem« (prav
tam, 53). Kot antagonizem feminizmu se je oblikoval maskulizem, ki je
sprva temeljil na restavraciji moške nadvlade nad ženskami in izničenju
napredka feminističnega gibanja (Gardiner 2002, 2), kasneje pa se je pod
pritiski feminizma na določenih področjih razvil v boj za pravice moških.
Judith Kegan Gardiner (2002, 3) pravi, da naj bi bila ena izmed teženj fem-
inizma razspoljenje oziroma izbris spola, kar naj bi omogočilo obravna-
vo posameznika na podlagi vrste. To je vzpodbudilo moške, da so smeši-
108
