Page 108 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 108
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
za slovensko rap glasbo prelomno šele leto 1994, ko sta izšla prva doma-
ča rap albuma, Leva scena (Ali En) in Včasih smučam hit (KoširRapTeam).
Po osamosvojitvi Slovenije je komunizem nasledila demokracija, ki je
omogočila svobodo govora in tiska, vendar je cenzura neuradno še vsaj de-
setletje ostala v slovenskem prostoru. To se je najočitneje kazalo v rap glas-
bi, ki je imela zaradi neevfemistične leksike in barbarističnega izraza5 na-
jveč posegov v besedila. Najodmevnejšo cenzuro je doživel Ali En, ko je
izdal Levo sceno, na kateri je objavil komad6 Plestenjak.7 Gre za diss8 na Jana
Plestenjaka, ki se je na začetku glasbene kariere preizkusil v rap glasbi. Na
festivalu Pop delavnica (1993) je za komad Naj stvari so tri prejel nagrado za
najmodernejšo glasbo. Ali En v odzivu poseže na področje nestrpnosti, ko
med drugim zapiše:
Sm bil v Ameriki, študiru sm jazz. / Lažeš! Kurac si fafu in ga
dubu v ass. […] Sodeluješ z Alenko in ljudmi, kot je Oto, / a ne
vidš osu, da jim delaš sramoto. / Mama slike prodaja, naj rajš tebe
proda. / Sj najbrž bi te, ampak kdo hoče psa. (1994)
Omenjenemu primeru sledita še vsaj dva, in sicer: Leva scena ter
Stremetzsky. Levo sceno Ali En začne z verzi:
Vsem se bom zameril, ampak resnica boli, / na domači glasbeni
sceni prav vse smrdi. / Končno zdej je čas, da nekdo pove resnico
pravo, / nekdo ki ma jajca in misli s svojo glavo. / Vse so sama
znanstva, vse so same veze, / levih bendov je milijon, skor vsi to-
tal brezveze. (1994, 1)
S tem na kritičen način odpre še danes aktualno problematiko.
Medtem ko večino tedanjih glasbenih estradnikov obravnava neposredno
(npr.: Simona Weiss, Faraoni, Pop Design, Laibach, Jure Košir), do dveh iz-
5 »Na sleng in žargon imajo velik vpliv barbarizmi, tj. nižja občevalna leksika, ki jo
ima izobraženec za hudo izrazno neskrbnost, a je nevtralna v določeni družbeni
plasti. Barbarizmi sami po sebi niso sleng, vendar jih tisti, ki govorijo v slengu, radi
rabijo namesto nevtralnih inačic, pač zato, ker so stilno zaznamovani in neformal-
ni.« (Gjurin 1974, 68–69)
6 V rap glasbi se namesto izraza pesem uporablja pojem komad. Gre za pomenskora-
zločevalno lastnost, ki loči uglasbeno obliko od napisane oblike besedila.
7 Leva scena je izšla na avdio kaseti in CD-ju, a se komad Plestenjak nahaja le na avdio
kaseti, da bi v primeru tožbe iz prodaje umaknili le avdio kasete, ne pa tudi CD-jev.
8 Diss je komad, katerega namen je nasprotnika čim bolj prizadeti. Samostalnik »diss«
izhaja iz glagola »to dislike« (slov. ne marati) in samostalnika »disrespect« (slov. ne-
spoštovanje).
106
za slovensko rap glasbo prelomno šele leto 1994, ko sta izšla prva doma-
ča rap albuma, Leva scena (Ali En) in Včasih smučam hit (KoširRapTeam).
Po osamosvojitvi Slovenije je komunizem nasledila demokracija, ki je
omogočila svobodo govora in tiska, vendar je cenzura neuradno še vsaj de-
setletje ostala v slovenskem prostoru. To se je najočitneje kazalo v rap glas-
bi, ki je imela zaradi neevfemistične leksike in barbarističnega izraza5 na-
jveč posegov v besedila. Najodmevnejšo cenzuro je doživel Ali En, ko je
izdal Levo sceno, na kateri je objavil komad6 Plestenjak.7 Gre za diss8 na Jana
Plestenjaka, ki se je na začetku glasbene kariere preizkusil v rap glasbi. Na
festivalu Pop delavnica (1993) je za komad Naj stvari so tri prejel nagrado za
najmodernejšo glasbo. Ali En v odzivu poseže na področje nestrpnosti, ko
med drugim zapiše:
Sm bil v Ameriki, študiru sm jazz. / Lažeš! Kurac si fafu in ga
dubu v ass. […] Sodeluješ z Alenko in ljudmi, kot je Oto, / a ne
vidš osu, da jim delaš sramoto. / Mama slike prodaja, naj rajš tebe
proda. / Sj najbrž bi te, ampak kdo hoče psa. (1994)
Omenjenemu primeru sledita še vsaj dva, in sicer: Leva scena ter
Stremetzsky. Levo sceno Ali En začne z verzi:
Vsem se bom zameril, ampak resnica boli, / na domači glasbeni
sceni prav vse smrdi. / Končno zdej je čas, da nekdo pove resnico
pravo, / nekdo ki ma jajca in misli s svojo glavo. / Vse so sama
znanstva, vse so same veze, / levih bendov je milijon, skor vsi to-
tal brezveze. (1994, 1)
S tem na kritičen način odpre še danes aktualno problematiko.
Medtem ko večino tedanjih glasbenih estradnikov obravnava neposredno
(npr.: Simona Weiss, Faraoni, Pop Design, Laibach, Jure Košir), do dveh iz-
5 »Na sleng in žargon imajo velik vpliv barbarizmi, tj. nižja občevalna leksika, ki jo
ima izobraženec za hudo izrazno neskrbnost, a je nevtralna v določeni družbeni
plasti. Barbarizmi sami po sebi niso sleng, vendar jih tisti, ki govorijo v slengu, radi
rabijo namesto nevtralnih inačic, pač zato, ker so stilno zaznamovani in neformal-
ni.« (Gjurin 1974, 68–69)
6 V rap glasbi se namesto izraza pesem uporablja pojem komad. Gre za pomenskora-
zločevalno lastnost, ki loči uglasbeno obliko od napisane oblike besedila.
7 Leva scena je izšla na avdio kaseti in CD-ju, a se komad Plestenjak nahaja le na avdio
kaseti, da bi v primeru tožbe iz prodaje umaknili le avdio kasete, ne pa tudi CD-jev.
8 Diss je komad, katerega namen je nasprotnika čim bolj prizadeti. Samostalnik »diss«
izhaja iz glagola »to dislike« (slov. ne marati) in samostalnika »disrespect« (slov. ne-
spoštovanje).
106
