Page 107 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 107
slovenska ulična poezija po letu 1991 in vpliv nestrpnosti
Strpnost je moč razumeti na več načinov. Lahko jo razumemo kot
vrednoto notranje širine posameznika ali družbe, temelječo na avtonom-
iji in odgovornosti do soljudi. Lahko jo razumemo tudi kot spoštovanje
človečnosti, kot zavest nedotakljivosti tistega temeljnega dostojanstva, ki
ga zasluži vsako človeško bitje že samo s tem, da je na svetu in je s tem os-
mišljeno. (Rošker 2010, 137)
Koncept strpnosti, kakršen je v veljavi danes, [temelji] na strukturi
razmerja med posamezniki in njihovo državo. Njegova teoretska podlaga
je evropski koncept humanizma, ki temelji na predpostavki homo homini
lupus, katere etične komponente so zakoličene z aksiomom svetosti človeš-
kega življenja, ki mora biti v vsaki skupnosti zaščiteno (nedotakljivost tele-
sa in duha). (Rošker 2010, 142)
(Ne)strpnost je družbeno-individualni sistem (ne)sprejemanja in (ne)
spoštovanja drugačnosti na vseh ravneh (npr. verska, rasna, spolna idr.)
družbeno-individualnega obstoja. Za ubesedenje nestrpnosti se uporablja
instrument, ki je določen tako v slovenski Ustavi kot v Kazenskem zakon-
iku, tj. sovražni govor. O njem »govorimo […] ko gre za izražanje mnenj
in idej, ki so po svoji naravi ksenofobični, diskriminatorni, rasistični in na-
perjeni predvsem zoper razne manjšine (etnične, verske, kulturne) in zaje-
ma tako govorno, pisno kot nebesedno (parade, insignije, simboli, ipd.) ko-
munikacijo.« (Varuh človekovih pravic 2006, splet) Sovražni govor je lahko
obravnavan tudi kot »podžigajoč jezik, pogosto žaljiv in posmehovalen, us-
merjen k posamezniku ali skupini« (Červ idr. 2012, 151), pri čemer je lahko
poziv k nasilju impliciten ali ekspliciten.
Eden ključnih elementov za prepoznavanje sovražnega govora je
njegov namen, tj. človeka ponižati, prestrašiti, poslabšati njegov družbe-
ni položaj, spodbuditi nasilje, prikazati ga kot tretjerazredno necivilizira-
no bitje idr. glede na rasne, etnične, spolne, religiozne, nacionalne in tele-
sne izvore ter značilnosti manjšin. Namen sovražnega govora se uresničuje
s pomočjo namerno izbranih jezikovnih sredstev. (Campos Ferreira idr.
2012, 204)
Začetki nestrpnosti v slovenski ulični poeziji
Čeprav lahko prve poskuse rapa v Sloveniji datiramo v letu 1981, ko sta ne-
peti govor v svojih komadih uporabila Jani Kovačič in Neca Falk, in 1988,
ko so se s skupino KUD Koseski in njihovim studijskim komadom Kekec
rap začele prve resnejše pojavitve rap glasbe v slovenskem prostoru, je bilo
105
Strpnost je moč razumeti na več načinov. Lahko jo razumemo kot
vrednoto notranje širine posameznika ali družbe, temelječo na avtonom-
iji in odgovornosti do soljudi. Lahko jo razumemo tudi kot spoštovanje
človečnosti, kot zavest nedotakljivosti tistega temeljnega dostojanstva, ki
ga zasluži vsako človeško bitje že samo s tem, da je na svetu in je s tem os-
mišljeno. (Rošker 2010, 137)
Koncept strpnosti, kakršen je v veljavi danes, [temelji] na strukturi
razmerja med posamezniki in njihovo državo. Njegova teoretska podlaga
je evropski koncept humanizma, ki temelji na predpostavki homo homini
lupus, katere etične komponente so zakoličene z aksiomom svetosti človeš-
kega življenja, ki mora biti v vsaki skupnosti zaščiteno (nedotakljivost tele-
sa in duha). (Rošker 2010, 142)
(Ne)strpnost je družbeno-individualni sistem (ne)sprejemanja in (ne)
spoštovanja drugačnosti na vseh ravneh (npr. verska, rasna, spolna idr.)
družbeno-individualnega obstoja. Za ubesedenje nestrpnosti se uporablja
instrument, ki je določen tako v slovenski Ustavi kot v Kazenskem zakon-
iku, tj. sovražni govor. O njem »govorimo […] ko gre za izražanje mnenj
in idej, ki so po svoji naravi ksenofobični, diskriminatorni, rasistični in na-
perjeni predvsem zoper razne manjšine (etnične, verske, kulturne) in zaje-
ma tako govorno, pisno kot nebesedno (parade, insignije, simboli, ipd.) ko-
munikacijo.« (Varuh človekovih pravic 2006, splet) Sovražni govor je lahko
obravnavan tudi kot »podžigajoč jezik, pogosto žaljiv in posmehovalen, us-
merjen k posamezniku ali skupini« (Červ idr. 2012, 151), pri čemer je lahko
poziv k nasilju impliciten ali ekspliciten.
Eden ključnih elementov za prepoznavanje sovražnega govora je
njegov namen, tj. človeka ponižati, prestrašiti, poslabšati njegov družbe-
ni položaj, spodbuditi nasilje, prikazati ga kot tretjerazredno necivilizira-
no bitje idr. glede na rasne, etnične, spolne, religiozne, nacionalne in tele-
sne izvore ter značilnosti manjšin. Namen sovražnega govora se uresničuje
s pomočjo namerno izbranih jezikovnih sredstev. (Campos Ferreira idr.
2012, 204)
Začetki nestrpnosti v slovenski ulični poeziji
Čeprav lahko prve poskuse rapa v Sloveniji datiramo v letu 1981, ko sta ne-
peti govor v svojih komadih uporabila Jani Kovačič in Neca Falk, in 1988,
ko so se s skupino KUD Koseski in njihovim studijskim komadom Kekec
rap začele prve resnejše pojavitve rap glasbe v slovenskem prostoru, je bilo
105
