Page 213 - Vinkler, Jonatan, Ana Beguš and Marcello Potocco. Eds. 2019. Ideology in the 20th Century: Studies of literary and social discourses and practices. Koper: University of Primorska Press
P. 213
Povzetek
Pri raziskovanju ideologije je skoraj nemogoče spregledati teoretski okvir
za analizo ideoloških praks. Od zgodnjih 70. let 20. stoletja, ko se je z ide-
ologijo začel sistematično ukvarjati Louis Althusser in njegov krog so-
mišljenikov, lahko ideologijo razložimo kot mehanizem, ki zagotavlja
»samoumevnost smislov«, pri čemer bistveno vlogo v ideoloških odno-
sih odigra pozicija (moči), ki jo govorci (uporabniki) zavzemajo v odnosu
do ideoloških formacij. Ideologija skuša zapreti vrzel med prosto povezlji-
vostjo označevalcev in na njenem mestu vzpostaviti točno določen smi-
sel. Potlačitev in odprava razlik in ambivalenc je pogosto razumljena kot
temeljna lastnost diskurzov moderne zato Claude Lefort pravilno ugota-
vlja, da lahko ideologijo definiramo kot red družbenega imaginarnega, ki
je značilen za diskurze moderne, obenem pa v temelju odvisen od pozici-
je moči, ki jo v družbenih odnosih akumulirajo deležniki. Prav o teh od-
nosih in o poziciji moči spregovarja pričujoča knjiga.
Večina prispevkov se izogiba teoretski analizi ideologije, skladno s
prepričanjem, da je bila ta v veliki meri že izčrpana. Dve izjemi sta pred-
vsem prispevka Ane Beguš in Špele Virant. Ana Beguš s povezovanjem
žanra, tehnologije in remediacije tradicionalno analizo ideoloških na-
rativov v vsebini razširja na analizo tehnološkega vmesnika kot episte-
mološkega okvirja. Ker tehnologija deluje substancialno, kot ekstenzija
ali kulturni vmesnik ustvarja lastno okolje, in v tem procesu preoblikuje
obstoječe ter generira nove žanre. Tehnološko okolje, v katerem se poja-
vlja besedilo, tako lahko razumemo kot posebno raven ali vidik konteksta
med besedilnim in družbenim kontekstom, ki ga lahko materialno anali-
ziramo. Tradicionalna diskurzivna analiza se večinoma ukvarja z analizo
Pri raziskovanju ideologije je skoraj nemogoče spregledati teoretski okvir
za analizo ideoloških praks. Od zgodnjih 70. let 20. stoletja, ko se je z ide-
ologijo začel sistematično ukvarjati Louis Althusser in njegov krog so-
mišljenikov, lahko ideologijo razložimo kot mehanizem, ki zagotavlja
»samoumevnost smislov«, pri čemer bistveno vlogo v ideoloških odno-
sih odigra pozicija (moči), ki jo govorci (uporabniki) zavzemajo v odnosu
do ideoloških formacij. Ideologija skuša zapreti vrzel med prosto povezlji-
vostjo označevalcev in na njenem mestu vzpostaviti točno določen smi-
sel. Potlačitev in odprava razlik in ambivalenc je pogosto razumljena kot
temeljna lastnost diskurzov moderne zato Claude Lefort pravilno ugota-
vlja, da lahko ideologijo definiramo kot red družbenega imaginarnega, ki
je značilen za diskurze moderne, obenem pa v temelju odvisen od pozici-
je moči, ki jo v družbenih odnosih akumulirajo deležniki. Prav o teh od-
nosih in o poziciji moči spregovarja pričujoča knjiga.
Večina prispevkov se izogiba teoretski analizi ideologije, skladno s
prepričanjem, da je bila ta v veliki meri že izčrpana. Dve izjemi sta pred-
vsem prispevka Ane Beguš in Špele Virant. Ana Beguš s povezovanjem
žanra, tehnologije in remediacije tradicionalno analizo ideoloških na-
rativov v vsebini razširja na analizo tehnološkega vmesnika kot episte-
mološkega okvirja. Ker tehnologija deluje substancialno, kot ekstenzija
ali kulturni vmesnik ustvarja lastno okolje, in v tem procesu preoblikuje
obstoječe ter generira nove žanre. Tehnološko okolje, v katerem se poja-
vlja besedilo, tako lahko razumemo kot posebno raven ali vidik konteksta
med besedilnim in družbenim kontekstom, ki ga lahko materialno anali-
ziramo. Tradicionalna diskurzivna analiza se večinoma ukvarja z analizo
