Page 214 - Vinkler, Jonatan, Ana Beguš and Marcello Potocco. Eds. 2019. Ideology in the 20th Century: Studies of literary and social discourses and practices. Koper: University of Primorska Press
P. 214
Ideology in the 20th Century: studies of literary and social discourses and practices
ideoloških narativov v vsebini, zapostavlja pa analizo tehnološkega vme-
snika kot epistemološkega okvirja, ki se ga uporabnik ne zaveda, ker je v
danem časovno—prostorskem kontekstu privzet. V poglavju skuša orisa-
ti današnji medijski ekosistem, pri čemer podrobneje analizira vaporwave
kot eksemplaričen primer žanra novomedijske kulture v razmerju do. tra-
dicionalnih (tiskanih) kulturnih form.
Epistemologija je tudi eden od okvirjev v prispevku Špele Virant. Pri-
spevek se teoretsko opira na teorije radikalnega konstruktivizma, pred-
vsem na dela Heinza von Foersterja, ter na dekolonialne študije, kakor so
jih razvili Walter Mignolo, Santiago Castro—Gómez in drugi. Literarni
primeri so izbrani iz del sodobne književnosti severnoameriških starosel-
cev, ker prav njihova literarna in literarnovedna dela najbolj nazorno te-
matizirajo tu obravnavano problematiko. Osrednja teza izhaja z ene stra-
214 ni iz konstruktivistične predpostavke o svobodni izbiri epistemologije in
z druge strani iz ugotovitve dekolonialnih študij, da je ta svoboda ideolo-
ško omejena v konkretnih zgodovinskih okoliščinah. Povezava obeh te-
orij omogoča sklep, da epistemologija zunanjega opazovalca spodbuja in
legitimira kapitalizem in kolonializem, ta pa ga, ko sta vzpostavljena, vsi-
ljujeta podrejenim in izkoriščanim. Epistemologijo udeleženosti, kakor
se kaže v izbranih literarnih primerih, lahko v tem kontekstu razumemo
kot obliko upora proti hegemonialni epistemologiji.
Vmes med prispevkoma Ane Beguš in Špele Virant monografija pri-
naša še dva prispevka, ki združujeta študijo primera in splošnejšo refle-
ksijo o ideologiji. Prispevek Tomaža Toporišiča raziskuje, kako se knji-
ževnost in umetnost vključujeta v pretok signifikacij in reprezentacij, ki
gradijo družbeno resničnost. Pri tem obravnava dva zgleda, ki pripadata
temeljito različnim žanrom. Prvi zgled so hibridni romani Winfreda Ge-
orga Sebalda z beganjem med znaki, ki ga prekinjajo črno—bele fotogra-
fije kot simbol mutacije v našem zaznavanju prostora in časa, v katerem
se zgodovina in geografija medsebojno oplajata, izrisujeta poti in pleteta
mreže. Drugi primer je delo Oliverja Frljića, bosansko—hrvaškega gleda-
liškega režiserja, ki v svojih šokantnih predstavah obdeluje osebne, vojne
ter politične travme, da bi lahko zastavljal univerzalna vprašanja o mejah
umetniške in družbene svobode, odgovornosti posameznika in skupnos-
ti, strpnosti in stereotipih. Zasledovali bomo njune figure, ki prestopa-
jo meje in naseljujejo premična bojišča današnje Evrope ali širšega sveta.
Poskušali bomo razumeti dialektiko umetnosti in družbe, znotraj ka-
tere fluidni, neobvladljivi subjekti nenehno spreminjajo obrise. Kritiški
konsenz o tem, da se sodobna umetnost prvenstveno ukvarja z realnim,
bomo postavili pod vprašaj ter poskušali opisati, kako sodobno gledali-
ideoloških narativov v vsebini, zapostavlja pa analizo tehnološkega vme-
snika kot epistemološkega okvirja, ki se ga uporabnik ne zaveda, ker je v
danem časovno—prostorskem kontekstu privzet. V poglavju skuša orisa-
ti današnji medijski ekosistem, pri čemer podrobneje analizira vaporwave
kot eksemplaričen primer žanra novomedijske kulture v razmerju do. tra-
dicionalnih (tiskanih) kulturnih form.
Epistemologija je tudi eden od okvirjev v prispevku Špele Virant. Pri-
spevek se teoretsko opira na teorije radikalnega konstruktivizma, pred-
vsem na dela Heinza von Foersterja, ter na dekolonialne študije, kakor so
jih razvili Walter Mignolo, Santiago Castro—Gómez in drugi. Literarni
primeri so izbrani iz del sodobne književnosti severnoameriških starosel-
cev, ker prav njihova literarna in literarnovedna dela najbolj nazorno te-
matizirajo tu obravnavano problematiko. Osrednja teza izhaja z ene stra-
214 ni iz konstruktivistične predpostavke o svobodni izbiri epistemologije in
z druge strani iz ugotovitve dekolonialnih študij, da je ta svoboda ideolo-
ško omejena v konkretnih zgodovinskih okoliščinah. Povezava obeh te-
orij omogoča sklep, da epistemologija zunanjega opazovalca spodbuja in
legitimira kapitalizem in kolonializem, ta pa ga, ko sta vzpostavljena, vsi-
ljujeta podrejenim in izkoriščanim. Epistemologijo udeleženosti, kakor
se kaže v izbranih literarnih primerih, lahko v tem kontekstu razumemo
kot obliko upora proti hegemonialni epistemologiji.
Vmes med prispevkoma Ane Beguš in Špele Virant monografija pri-
naša še dva prispevka, ki združujeta študijo primera in splošnejšo refle-
ksijo o ideologiji. Prispevek Tomaža Toporišiča raziskuje, kako se knji-
ževnost in umetnost vključujeta v pretok signifikacij in reprezentacij, ki
gradijo družbeno resničnost. Pri tem obravnava dva zgleda, ki pripadata
temeljito različnim žanrom. Prvi zgled so hibridni romani Winfreda Ge-
orga Sebalda z beganjem med znaki, ki ga prekinjajo črno—bele fotogra-
fije kot simbol mutacije v našem zaznavanju prostora in časa, v katerem
se zgodovina in geografija medsebojno oplajata, izrisujeta poti in pleteta
mreže. Drugi primer je delo Oliverja Frljića, bosansko—hrvaškega gleda-
liškega režiserja, ki v svojih šokantnih predstavah obdeluje osebne, vojne
ter politične travme, da bi lahko zastavljal univerzalna vprašanja o mejah
umetniške in družbene svobode, odgovornosti posameznika in skupnos-
ti, strpnosti in stereotipih. Zasledovali bomo njune figure, ki prestopa-
jo meje in naseljujejo premična bojišča današnje Evrope ali širšega sveta.
Poskušali bomo razumeti dialektiko umetnosti in družbe, znotraj ka-
tere fluidni, neobvladljivi subjekti nenehno spreminjajo obrise. Kritiški
konsenz o tem, da se sodobna umetnost prvenstveno ukvarja z realnim,
bomo postavili pod vprašaj ter poskušali opisati, kako sodobno gledali-
