Page 215 - Vinkler, Jonatan, Ana Beguš and Marcello Potocco. Eds. 2019. Ideology in the 20th Century: Studies of literary and social discourses and practices. Koper: University of Primorska Press
P. 215
Povzetek 215
šče in književnost krmarita po kompleksnosti diskurza in družbene re-
sničnosti neoliberalizma v dobi terorizma, pa tudi kako se umetnost po-
gaja, kako modulira in sodeluje v diskurzivnem pretoku zgodb, idiomov,
polemik, pričevanj in delčkov (dez)informacij pri soočanju z globalnimi
negotovostmi.
Vladimir Gvozden pa prinaša refleksijo o strahu pred koncem. Lite-
rarna dela se morajo končati, tudi če to zanikajo, zatrjuje Gvozden. A tudi
koncev bivanja je, tako kot koncev fikcije, nešteto. Obema je konec sku-
pen. Gvozden se nasloni na tezo Franka Kermodeja Smisel koncev in z
uporabo njenega instrumentarija bere istoimenski roman Juliana Barne-
sa. V prispevku skuša pokazati povezavo med tem, kako vprašanje kon-
ca obravava sodobna književnost, in vznikom eshatoloških narativ, ki so
povezane z zavedanjem o koncu utopij ter z vseobsegajočimi politikami
strahu.
Marcello Potocco podaja zgodovinski zaris odnosov angleško in
francosko govorečih kanadskih skupnosti do Združenih držav Amerike.
Ameriška ekspanzionistična politika je v 19. stoletju kljub ustanovitvi av-
tonomne politične tvorbe spodbujala politično in kulturno povezavo Ka-
nade z Veliko Britanijo; kanadski literarni nacionalizem se zato ni odpo-
vedoval izražanju odvisnosti od britanskega imperija. Toda participacija
na ameriškem založniškem trgu ter stiki z ameriško literaturo so se zrcali-
li tudi v prevzemanju literarnih vzorcev. Prispevek se osredinja na dva pri-
mera recepcije ameriške literature. Najprej ob primeru konfederacijskih
pesnikov pokaže, da je kljub deklarativnemu izražanju zvestobe britan-
skemu imperiju v njihovem odnosu do narave prisotna sled ameriškega
transcendentalizma, ki se najbolj dvoumno pokaže v poeziji Archibalda
Lampmana. Tudi prek odnosa konfederacijskih pesnikov do narave pa se
kontinentalni binom, torej odvisnost samoopredelitve kanadske identite-
te od Združenih držav Amerike, prenese v kanadski nacionalni mit, kot
ga najdemo v delih Nortropa Fryja. Drugi val nacionalizma, ki mu pripa-
data tudi Frye in Margaret Atwood, neposredno kaže na zamolčevanje
odnosnic z Združenimi državami Amerike. Leta 1969 je v nacionalistič-
nih krogih v Torontu prišlo do eksplicitnega zavračanja ameriške soča-
sne poezije, čeprav so tudi v poeziji nekaterih izmed njih zaznavne vzpo-
rednice z Olsonovo teorijo projektivnega verza in z Ginsbergovo poezijo.
Aleš Kozár naadljuje s kombinacijo tematologije in ideologije. Obrav-
nava tematizacijo podeželja v slovenski in češki literaturi, še zlasti v ob-
dobju po drugi svetovni vojni. V zadnjih petindvajsetih letih se je topos
podeželja v slovenski literaturi pojavljal sorazmerno pogosto, bodisi je šlo
za prostor lirizacije in poetizacije eksotičnosti drugega, bodisi za videnje
šče in književnost krmarita po kompleksnosti diskurza in družbene re-
sničnosti neoliberalizma v dobi terorizma, pa tudi kako se umetnost po-
gaja, kako modulira in sodeluje v diskurzivnem pretoku zgodb, idiomov,
polemik, pričevanj in delčkov (dez)informacij pri soočanju z globalnimi
negotovostmi.
Vladimir Gvozden pa prinaša refleksijo o strahu pred koncem. Lite-
rarna dela se morajo končati, tudi če to zanikajo, zatrjuje Gvozden. A tudi
koncev bivanja je, tako kot koncev fikcije, nešteto. Obema je konec sku-
pen. Gvozden se nasloni na tezo Franka Kermodeja Smisel koncev in z
uporabo njenega instrumentarija bere istoimenski roman Juliana Barne-
sa. V prispevku skuša pokazati povezavo med tem, kako vprašanje kon-
ca obravava sodobna književnost, in vznikom eshatoloških narativ, ki so
povezane z zavedanjem o koncu utopij ter z vseobsegajočimi politikami
strahu.
Marcello Potocco podaja zgodovinski zaris odnosov angleško in
francosko govorečih kanadskih skupnosti do Združenih držav Amerike.
Ameriška ekspanzionistična politika je v 19. stoletju kljub ustanovitvi av-
tonomne politične tvorbe spodbujala politično in kulturno povezavo Ka-
nade z Veliko Britanijo; kanadski literarni nacionalizem se zato ni odpo-
vedoval izražanju odvisnosti od britanskega imperija. Toda participacija
na ameriškem založniškem trgu ter stiki z ameriško literaturo so se zrcali-
li tudi v prevzemanju literarnih vzorcev. Prispevek se osredinja na dva pri-
mera recepcije ameriške literature. Najprej ob primeru konfederacijskih
pesnikov pokaže, da je kljub deklarativnemu izražanju zvestobe britan-
skemu imperiju v njihovem odnosu do narave prisotna sled ameriškega
transcendentalizma, ki se najbolj dvoumno pokaže v poeziji Archibalda
Lampmana. Tudi prek odnosa konfederacijskih pesnikov do narave pa se
kontinentalni binom, torej odvisnost samoopredelitve kanadske identite-
te od Združenih držav Amerike, prenese v kanadski nacionalni mit, kot
ga najdemo v delih Nortropa Fryja. Drugi val nacionalizma, ki mu pripa-
data tudi Frye in Margaret Atwood, neposredno kaže na zamolčevanje
odnosnic z Združenimi državami Amerike. Leta 1969 je v nacionalistič-
nih krogih v Torontu prišlo do eksplicitnega zavračanja ameriške soča-
sne poezije, čeprav so tudi v poeziji nekaterih izmed njih zaznavne vzpo-
rednice z Olsonovo teorijo projektivnega verza in z Ginsbergovo poezijo.
Aleš Kozár naadljuje s kombinacijo tematologije in ideologije. Obrav-
nava tematizacijo podeželja v slovenski in češki literaturi, še zlasti v ob-
dobju po drugi svetovni vojni. V zadnjih petindvajsetih letih se je topos
podeželja v slovenski literaturi pojavljal sorazmerno pogosto, bodisi je šlo
za prostor lirizacije in poetizacije eksotičnosti drugega, bodisi za videnje
