Page 155 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 155
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
in čezmejna družbena prepoznava manjšine, ki se odvijata na liniji manj-
šina–Slovenija–Italija, tako v čezmejni, obmejni in transnacionalni medij-
ski krajini tekmuje z močnimi diskurzi večin na eni in drugi strani meje.
Neodzivnost večinskih medijskih agensov na manjšinske zadeve, tako slo-
venske v Italiji kakor italijanske v Sloveniji, gre najbrž pripisati prav kom-
pozitnosti nedavniih političnih agend, ki sicer na deklarativni ravni merijo
na ahistorično stimuliranje nekih specifičnih družbenih odnosov na spe-
cifičnih območjih v okviru nekih specifičnih družbenih procesov, po drugi
strani pa te iste agende padejo, kakor sugerirajo naši »nepravoverni akter-
ski pogledi«, na izpitu iz akterske družbene veljavnosti ali pa slednje spra-
vijo vsaj v zadrego ali celo ironijo.
Percepcije naših sogovornikov glede čezmejnega sodelovanja in ko-
municiranja bi lahko razdelili v dve kategoriji, ki bi jih tukaj z delovnim
imenom imenovali »pravoverni« in »nepravoverni pogledi« na tematiko.
Pravovernost pogledov je namreč odvisna od oddaljenosti ali bližine, ki
jih akterski pogledi imajo v razmerju do nekaterih dominantnih politič-
nih, ekonomističnih in akademističnih diskurzov na področju nedavnega
regionalizma, multikulturalizma in integracionizma. Vse te sicer v mno-
gih aspektih različne nacionalne, transnacionalne (čezmejne) in superna-
cionalne (EU) diskurze pri tukajšnji tematiki zaposlujejo določene politič-
ne agende, ki so veter v jadra dobile z integracijo v EU. Tako so tudi ob
vstopu Slovenije v EU in nadalje v schengensko območje slovenski politični,
ekonomistični in akademistični diskurzi postali preplavljeni s spodbudami
po »čezmejnem sodelovanju in komuniciranju« zlasti na območjih bivan-
ja slovenskih nacionalnih manjšin. V to so bile potem instrumentalizirane
številne državne institucije, obmejne raziskovalne iniciative, čezmejni pro-
jekti in evropski razpisi, katerih deklarativen cilj je bil izboljšati čezmejno
sodelovanje in komuniciranje. Namen naše tukajšnje analize je pokazati,
kako naši sogovorniki reflektirajo tovrstno tematiko.
Sogovorniki, ki izkazujejo pravoveren pogled na politične agende
čezmejnega sodelovanja in komuniciranja, izpostavljajo pomen številnih
načinov, oblik, vrst, tipov in potreb tovrstnega sodelovanja, od institucio-
nalnega do neistitucionalnega, javnega in zasebnega, in to na področju
političnega (npr. INFm4: »V glavnem več sodelujemo z osrednjimi inštitu-
cijami, predsednik države, parlament, vlada. Z župani manj, ker tudi ob-
čine nimajo enih posebnih pristojnosti za Slovence, ki živimo v Italiji.«),
medijskega (INFž3: »Recimo, naš radio je že dolgo let sodeloval z Radiem
Slovenija, naša televizija pa je začela z letom 1995, takrat smo že takoj iz-
155
in čezmejna družbena prepoznava manjšine, ki se odvijata na liniji manj-
šina–Slovenija–Italija, tako v čezmejni, obmejni in transnacionalni medij-
ski krajini tekmuje z močnimi diskurzi večin na eni in drugi strani meje.
Neodzivnost večinskih medijskih agensov na manjšinske zadeve, tako slo-
venske v Italiji kakor italijanske v Sloveniji, gre najbrž pripisati prav kom-
pozitnosti nedavniih političnih agend, ki sicer na deklarativni ravni merijo
na ahistorično stimuliranje nekih specifičnih družbenih odnosov na spe-
cifičnih območjih v okviru nekih specifičnih družbenih procesov, po drugi
strani pa te iste agende padejo, kakor sugerirajo naši »nepravoverni akter-
ski pogledi«, na izpitu iz akterske družbene veljavnosti ali pa slednje spra-
vijo vsaj v zadrego ali celo ironijo.
Percepcije naših sogovornikov glede čezmejnega sodelovanja in ko-
municiranja bi lahko razdelili v dve kategoriji, ki bi jih tukaj z delovnim
imenom imenovali »pravoverni« in »nepravoverni pogledi« na tematiko.
Pravovernost pogledov je namreč odvisna od oddaljenosti ali bližine, ki
jih akterski pogledi imajo v razmerju do nekaterih dominantnih politič-
nih, ekonomističnih in akademističnih diskurzov na področju nedavnega
regionalizma, multikulturalizma in integracionizma. Vse te sicer v mno-
gih aspektih različne nacionalne, transnacionalne (čezmejne) in superna-
cionalne (EU) diskurze pri tukajšnji tematiki zaposlujejo določene politič-
ne agende, ki so veter v jadra dobile z integracijo v EU. Tako so tudi ob
vstopu Slovenije v EU in nadalje v schengensko območje slovenski politični,
ekonomistični in akademistični diskurzi postali preplavljeni s spodbudami
po »čezmejnem sodelovanju in komuniciranju« zlasti na območjih bivan-
ja slovenskih nacionalnih manjšin. V to so bile potem instrumentalizirane
številne državne institucije, obmejne raziskovalne iniciative, čezmejni pro-
jekti in evropski razpisi, katerih deklarativen cilj je bil izboljšati čezmejno
sodelovanje in komuniciranje. Namen naše tukajšnje analize je pokazati,
kako naši sogovorniki reflektirajo tovrstno tematiko.
Sogovorniki, ki izkazujejo pravoveren pogled na politične agende
čezmejnega sodelovanja in komuniciranja, izpostavljajo pomen številnih
načinov, oblik, vrst, tipov in potreb tovrstnega sodelovanja, od institucio-
nalnega do neistitucionalnega, javnega in zasebnega, in to na področju
političnega (npr. INFm4: »V glavnem več sodelujemo z osrednjimi inštitu-
cijami, predsednik države, parlament, vlada. Z župani manj, ker tudi ob-
čine nimajo enih posebnih pristojnosti za Slovence, ki živimo v Italiji.«),
medijskega (INFž3: »Recimo, naš radio je že dolgo let sodeloval z Radiem
Slovenija, naša televizija pa je začela z letom 1995, takrat smo že takoj iz-
155
