Page 157 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 157
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
Sloveniji. Italijanska manjšina ima v Sloveniji strokovno pomoč, mi imamo
pedagoškega svetovalca iz Republike Slovenije z Zavoda za šolstvo, ki je s po-
lovičnim delovnim časom zaposlen pri nas … Novo je morda to, da posta-
jamo mi nekakšni posredniki tudi za Italijane, ki hočejo navezovat' te stike
… Zanimanje Italijanov se širi, ker je veliko interesov, iskati morajo par-
tnerje za skupne projekte. Mi postajamo neke vrste posredniki za to njiho-
vo povezovanje in tega je čedalje več.«; INFž16: »V Italiji je sicer večja izbira,
vendar jih gre kar veliko študirat tudi v Slovenijo, predvsem v Koper, saj je
blizu, in v Ljubljano. Sama študiram na Univerzi na Primorskem, tako po-
rabim približno trideset minut vožnje od mojega doma do Kopra.«), šport-
nega (INFm18: »Jaz imam kot trener na športnem področju zelo veliko stikov
v Sloveniji. Npr. moj klub, v katerem delujem, to je Sloga v Trstu, vsako leto
in to od daljnega leta osemdeset, peljemo vsako poletje približno osemdeset
naših otrok v Mežico, na Koroško, na takozvane poletne odbojkarske pripra-
ve. Seveda mi peljemo naše otroke v Mežico ne samo zaradi odbojke, ampak
predvsem zaradi utrjevanja slovenskega jezika. Moram reči, da s kančkom
grenkobe, da še vedno, kljub temu, da je minilo že štirideset let, odkar smo
bili prvič v Mežici in vsako leto hodimo tja, smo mi še vedno Italijani. Nas
domačini in druga struktura ne smatra za Slovence, ki živijo v Italiji. Rečejo:
»Spet pridejo Italijani.«; INFm17: »Na področju športa je kar nekaj čezmej-
nega sodelovanja, in to na različnih nivojih, a bi lahko bilo še bolje … Tudi
z italijansko večino se stvari izboljšujejo. To, kar danes razlikuje slovensko
športno društvo v Italiji od enega italijanskega, je uporaba jezika. Samo to.
Smo v italijanski zvezi, tekmujemo v italijanskih prvenstvih, ampak sloven-
ščina je glavni jezik ali pa vsaj enakovreden jezik na treningih, na tekmah, v
vodstvu, na sejah društva. V Sloveniji pa je žal zanimanje samo za nekate-
re vrhunske športnike. Naša krovna športna organizacija Združenje sloven-
skih športnih društev v Italiji se zelo razburja zaradi tega ... Slovenski medi-
ji se zanimajo samo za naše vrhunske športnike, težje pa je zanimanje za ta
nižja ligaška tekmovanja in športnike na nižjih nivojih.«) do turističnega
sektorja (INFž5: »Zamejski kraj je zanimiv iz turističnega vidika. Mislim, da
je lahko manjšina en plus, ne pa en minus. Dodatek k tej zanimivosti. Nihče
ne bo prišel sem zaradi manjšine, ampak zaradi drugih stvari. Manjšina pa
je lahko dodatek oziroma je del tega prostora. Ustvarja prostor takšen, kakr-
šen je. Zato je ta prostor tudi zanimiv.«).
Kljub pravovernostni orientaciji nanizanih pravovernih pogledov, ki
se pretežno vrtijo okrog predpostavke, da je čezmejno sodelovanje in ko-
municiranje a priori koristno, potrebno in predvsem nekaj pozitivnega in
157
Sloveniji. Italijanska manjšina ima v Sloveniji strokovno pomoč, mi imamo
pedagoškega svetovalca iz Republike Slovenije z Zavoda za šolstvo, ki je s po-
lovičnim delovnim časom zaposlen pri nas … Novo je morda to, da posta-
jamo mi nekakšni posredniki tudi za Italijane, ki hočejo navezovat' te stike
… Zanimanje Italijanov se širi, ker je veliko interesov, iskati morajo par-
tnerje za skupne projekte. Mi postajamo neke vrste posredniki za to njiho-
vo povezovanje in tega je čedalje več.«; INFž16: »V Italiji je sicer večja izbira,
vendar jih gre kar veliko študirat tudi v Slovenijo, predvsem v Koper, saj je
blizu, in v Ljubljano. Sama študiram na Univerzi na Primorskem, tako po-
rabim približno trideset minut vožnje od mojega doma do Kopra.«), šport-
nega (INFm18: »Jaz imam kot trener na športnem področju zelo veliko stikov
v Sloveniji. Npr. moj klub, v katerem delujem, to je Sloga v Trstu, vsako leto
in to od daljnega leta osemdeset, peljemo vsako poletje približno osemdeset
naših otrok v Mežico, na Koroško, na takozvane poletne odbojkarske pripra-
ve. Seveda mi peljemo naše otroke v Mežico ne samo zaradi odbojke, ampak
predvsem zaradi utrjevanja slovenskega jezika. Moram reči, da s kančkom
grenkobe, da še vedno, kljub temu, da je minilo že štirideset let, odkar smo
bili prvič v Mežici in vsako leto hodimo tja, smo mi še vedno Italijani. Nas
domačini in druga struktura ne smatra za Slovence, ki živijo v Italiji. Rečejo:
»Spet pridejo Italijani.«; INFm17: »Na področju športa je kar nekaj čezmej-
nega sodelovanja, in to na različnih nivojih, a bi lahko bilo še bolje … Tudi
z italijansko večino se stvari izboljšujejo. To, kar danes razlikuje slovensko
športno društvo v Italiji od enega italijanskega, je uporaba jezika. Samo to.
Smo v italijanski zvezi, tekmujemo v italijanskih prvenstvih, ampak sloven-
ščina je glavni jezik ali pa vsaj enakovreden jezik na treningih, na tekmah, v
vodstvu, na sejah društva. V Sloveniji pa je žal zanimanje samo za nekate-
re vrhunske športnike. Naša krovna športna organizacija Združenje sloven-
skih športnih društev v Italiji se zelo razburja zaradi tega ... Slovenski medi-
ji se zanimajo samo za naše vrhunske športnike, težje pa je zanimanje za ta
nižja ligaška tekmovanja in športnike na nižjih nivojih.«) do turističnega
sektorja (INFž5: »Zamejski kraj je zanimiv iz turističnega vidika. Mislim, da
je lahko manjšina en plus, ne pa en minus. Dodatek k tej zanimivosti. Nihče
ne bo prišel sem zaradi manjšine, ampak zaradi drugih stvari. Manjšina pa
je lahko dodatek oziroma je del tega prostora. Ustvarja prostor takšen, kakr-
šen je. Zato je ta prostor tudi zanimiv.«).
Kljub pravovernostni orientaciji nanizanih pravovernih pogledov, ki
se pretežno vrtijo okrog predpostavke, da je čezmejno sodelovanje in ko-
municiranje a priori koristno, potrebno in predvsem nekaj pozitivnega in
157
