Page 161 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 161
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
jem veliko ljudi s Tržaškega« (INFž6); »Včasih so Slovenci drveli čez mejo …
No, sedaj nič več. To je bilo. Sedaj je ravno obratno. Sedaj je v Sloveniji cene-
je. Sedaj Italijani hodijo v Slovenijo kupovat v markete, pa bencin, kjer oku-
pirajo vse obmejne bencinske črpalke, pa tako naprej.«
3. Mit o zlobnem, preračunljivem, nenaklonjenem in nerazgledanem Italijanu
Kulturna konstrukcija sovražnega in negativnega drugega na drugi strani
meje ima na obeh straneh slovensko-italijanske meje zavidljivo tradicijo, ki
pa jo naši manjšinski akterski uvidi prav nazorno popravljajo. Tako sogo-
vornik INFm17 ugotavlja: »Nekoč smo bili za Italijane ščavi, pa potem sovje-
ti, še danes se kdo najde, ki misli, da smo še zmeraj Jugoslovani … pač še en
nerazgledan Italijan, smo včasih rekli, verjetno še fašist zraven … A padec
meje ni pomenil velike simbolne spremembe le za nas zamejce. Mislim, da se
je precej spremenilo tudi za Italijane. Za njih je meja predstavljala dolgo let
neko psihološko bariero, ki pa zdaj dejansko izginja tudi zaradi ekonomskih
interesov. Sicer je vedno en del Italijanov zahajal v Slovenijo kupovat gori-
vo, hrano, meso. To je vedno bilo, vendar je zdaj tega še več, saj kupujejo tudi
druge stvari. Pa ne samo to, tudi včasih se jim je zdela država Slovenija sov-
ražna, zdaj pa jo imajo kot del Evropske unije, kar seveda tudi je, in tudi kot
državo, ki jo je vredno tudi obiskati … kjer se počutiš skoraj tako kot doma.
Je še določen del italijanske populacije, ki sicer tega ne sprejema, ampak je
majhen, skoraj zanemarljiv.«
4. Mit o fiksirani manjšinski identiteti slovenstva
Za monolitno ideologijo slovenstva precej razsvetljujočo, a najbrž tudi mo-
ralno izzivalno izreko poda sogovornik INFm4, ko zatrdi: »Banaliziram,
ampak ko mi v baru v Novi Gorici rečejo 'vi Italijani', ali pa tu na tej strani 'vi
iz Jugoslavije', če še vedno mislimo, da obstaja 'ti Italijan' in 'ti iz Jugoslavije',
potem nismo razumeli nič … Že dejstvo, da se sami damo v kategorijo, da
smo zamejci. Za kakšno mejo smo mi ta trenutek? Če ni meje, nismo niti za-
mejci. Ampak to je najbolj rabljen izraz. Mi ne rabimo ministra za Slovence v
zamejstvu in po svetu, ampak za Slovence po svetu in v sosednjih državah ali
za Slovence zunaj meja Republike Slovenije. Smo Slovenci v Italiji. Slovenci
in istočasno državljani Italije. Jaz se ne čutim, ne sodim v tisto kategorijo, ki
sovraži ali se ne čuti Italijana. Jaz se čutim tudi Italijan. Tukaj živim in se
ne mislim izseliti. Tukaj je moj dom. To, kar nam manjka, je ena bistvena
osnovna strategija odnosov med Republiko Slovenijo in Slovenci, ki živimo v
sosednjih državah. Te strategije do danes še ni.« Na tem primeru lahko vidi-
161
jem veliko ljudi s Tržaškega« (INFž6); »Včasih so Slovenci drveli čez mejo …
No, sedaj nič več. To je bilo. Sedaj je ravno obratno. Sedaj je v Sloveniji cene-
je. Sedaj Italijani hodijo v Slovenijo kupovat v markete, pa bencin, kjer oku-
pirajo vse obmejne bencinske črpalke, pa tako naprej.«
3. Mit o zlobnem, preračunljivem, nenaklonjenem in nerazgledanem Italijanu
Kulturna konstrukcija sovražnega in negativnega drugega na drugi strani
meje ima na obeh straneh slovensko-italijanske meje zavidljivo tradicijo, ki
pa jo naši manjšinski akterski uvidi prav nazorno popravljajo. Tako sogo-
vornik INFm17 ugotavlja: »Nekoč smo bili za Italijane ščavi, pa potem sovje-
ti, še danes se kdo najde, ki misli, da smo še zmeraj Jugoslovani … pač še en
nerazgledan Italijan, smo včasih rekli, verjetno še fašist zraven … A padec
meje ni pomenil velike simbolne spremembe le za nas zamejce. Mislim, da se
je precej spremenilo tudi za Italijane. Za njih je meja predstavljala dolgo let
neko psihološko bariero, ki pa zdaj dejansko izginja tudi zaradi ekonomskih
interesov. Sicer je vedno en del Italijanov zahajal v Slovenijo kupovat gori-
vo, hrano, meso. To je vedno bilo, vendar je zdaj tega še več, saj kupujejo tudi
druge stvari. Pa ne samo to, tudi včasih se jim je zdela država Slovenija sov-
ražna, zdaj pa jo imajo kot del Evropske unije, kar seveda tudi je, in tudi kot
državo, ki jo je vredno tudi obiskati … kjer se počutiš skoraj tako kot doma.
Je še določen del italijanske populacije, ki sicer tega ne sprejema, ampak je
majhen, skoraj zanemarljiv.«
4. Mit o fiksirani manjšinski identiteti slovenstva
Za monolitno ideologijo slovenstva precej razsvetljujočo, a najbrž tudi mo-
ralno izzivalno izreko poda sogovornik INFm4, ko zatrdi: »Banaliziram,
ampak ko mi v baru v Novi Gorici rečejo 'vi Italijani', ali pa tu na tej strani 'vi
iz Jugoslavije', če še vedno mislimo, da obstaja 'ti Italijan' in 'ti iz Jugoslavije',
potem nismo razumeli nič … Že dejstvo, da se sami damo v kategorijo, da
smo zamejci. Za kakšno mejo smo mi ta trenutek? Če ni meje, nismo niti za-
mejci. Ampak to je najbolj rabljen izraz. Mi ne rabimo ministra za Slovence v
zamejstvu in po svetu, ampak za Slovence po svetu in v sosednjih državah ali
za Slovence zunaj meja Republike Slovenije. Smo Slovenci v Italiji. Slovenci
in istočasno državljani Italije. Jaz se ne čutim, ne sodim v tisto kategorijo, ki
sovraži ali se ne čuti Italijana. Jaz se čutim tudi Italijan. Tukaj živim in se
ne mislim izseliti. Tukaj je moj dom. To, kar nam manjka, je ena bistvena
osnovna strategija odnosov med Republiko Slovenijo in Slovenci, ki živimo v
sosednjih državah. Te strategije do danes še ni.« Na tem primeru lahko vidi-
161
