Page 194 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 194
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ni komunikacijski pojavi. Neverbalna komunikacija, ki jo omogoča moda
oziroma oblačenje, pa je lahko močnejši in ekspresivnejši semiotični znak
od besed samih. In tega se dobro zavedajo tudi nekateri elitni sogovorniki
iz naše etnografije, denimo informatorka INFž1, operna pevka po poklicu:
Kot javna osebnost moraš zelo natančno vedeti, kako in kaj oble-
češ … Še vedno velja »obleka naredi človeka«. Je pa to tudi dvo-
rezni meč, saj si obsojen na kritike raznoraznih modnih stro-
kovnjakov, ki nekako pozabljajo, da smo samo ljudje … Precej
spremljam modne trende, se pa ne udinjam modnim zapove-
dim, temveč sledim sebi in večni klasiki … prisegam na klasi-
ko, eleganco in čuvam svoj klasični, rahlo glamurozen teaterski
stil. Imam dve stilistki, ki mi pomagata pri javnem pojavljanju
v medijih, fotoshootingih, oddajah, na prireditvah. Svetujeta mi
tudi za vsak dan, ker moram vedno paziti, da ostanem na nivoju.
Ker pa moram kar naprej spreminjati oblačila, ker se pojavljam na
različnih dogodkih, in seveda stvari, ki si jo enkrat nosil na od-
mevnem dogodku, tega več ne moreš imeti, imam vselej priprav-
ljenih nekaj različnih oprav … V avtu imam vedno vsaj pet out-
fitov s sabo.
Tudi edini politik v naši etnografiji, tj. INFm4, je izpostavil poveza-
vo med oblačenjem oziroma posameznimi kosi oblačil in njegovo družbe-
no vlogo:
Kot nekdo, ki je pogosto na očeh medijev in javnosti, moram
skrbeti tudi za zunanji izgled. Ker večino časa preživim v službi
ali nekje na poti, vozim v avtu vsaj še eno rezervno obleko, nekaj
zlikanih srajc in kravat, ki jih po potrebi menjam tekom dneva,
če grem z enega dogodka na drugega. Že zaradi higienskih razlo-
gov, pa tudi estetskih je treba menjati oblačila … ljudje to opazi-
jo. […] Na zelo prestižnih prireditvah, na primer na protokolar-
nih državniških dogodkih, banketih in podobno, pa nosim vselej
najboljšo obleko, Bossovo in Valentinove kravate.
Kakor nakazujeta izreki, so oblačila v neposredni funkciji nakazo-
vanja ali opredeljevanja družbenih vlog, ki jih ljudje imajo. Pri večini do-
godkov, ki so za elitne člane družbe del njihovega profesionalnega angaž-
maja, se samoumevno pričakuje, da so na teh dogodkih oblečeni v stvari,
ki so drugačne od njihovih vsakdanjih. Operna pevka nam npr. izpove, da
na dogodkih, ki se jih udeleži, ne da bi na njih nastopala kot pevka, vse-
194
ni komunikacijski pojavi. Neverbalna komunikacija, ki jo omogoča moda
oziroma oblačenje, pa je lahko močnejši in ekspresivnejši semiotični znak
od besed samih. In tega se dobro zavedajo tudi nekateri elitni sogovorniki
iz naše etnografije, denimo informatorka INFž1, operna pevka po poklicu:
Kot javna osebnost moraš zelo natančno vedeti, kako in kaj oble-
češ … Še vedno velja »obleka naredi človeka«. Je pa to tudi dvo-
rezni meč, saj si obsojen na kritike raznoraznih modnih stro-
kovnjakov, ki nekako pozabljajo, da smo samo ljudje … Precej
spremljam modne trende, se pa ne udinjam modnim zapove-
dim, temveč sledim sebi in večni klasiki … prisegam na klasi-
ko, eleganco in čuvam svoj klasični, rahlo glamurozen teaterski
stil. Imam dve stilistki, ki mi pomagata pri javnem pojavljanju
v medijih, fotoshootingih, oddajah, na prireditvah. Svetujeta mi
tudi za vsak dan, ker moram vedno paziti, da ostanem na nivoju.
Ker pa moram kar naprej spreminjati oblačila, ker se pojavljam na
različnih dogodkih, in seveda stvari, ki si jo enkrat nosil na od-
mevnem dogodku, tega več ne moreš imeti, imam vselej priprav-
ljenih nekaj različnih oprav … V avtu imam vedno vsaj pet out-
fitov s sabo.
Tudi edini politik v naši etnografiji, tj. INFm4, je izpostavil poveza-
vo med oblačenjem oziroma posameznimi kosi oblačil in njegovo družbe-
no vlogo:
Kot nekdo, ki je pogosto na očeh medijev in javnosti, moram
skrbeti tudi za zunanji izgled. Ker večino časa preživim v službi
ali nekje na poti, vozim v avtu vsaj še eno rezervno obleko, nekaj
zlikanih srajc in kravat, ki jih po potrebi menjam tekom dneva,
če grem z enega dogodka na drugega. Že zaradi higienskih razlo-
gov, pa tudi estetskih je treba menjati oblačila … ljudje to opazi-
jo. […] Na zelo prestižnih prireditvah, na primer na protokolar-
nih državniških dogodkih, banketih in podobno, pa nosim vselej
najboljšo obleko, Bossovo in Valentinove kravate.
Kakor nakazujeta izreki, so oblačila v neposredni funkciji nakazo-
vanja ali opredeljevanja družbenih vlog, ki jih ljudje imajo. Pri večini do-
godkov, ki so za elitne člane družbe del njihovega profesionalnega angaž-
maja, se samoumevno pričakuje, da so na teh dogodkih oblečeni v stvari,
ki so drugačne od njihovih vsakdanjih. Operna pevka nam npr. izpove, da
na dogodkih, ki se jih udeleži, ne da bi na njih nastopala kot pevka, vse-
194
