Page 196 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 196
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
oziroma neelite. Moda torej eliti služi, da so njeni člani vizualno ločljivi od
tistih, ki niso njeni člani, in to po zaslugi oblačil, ki jih nosijo.
Celo multikulturalizem je postal elitni modni trend, poudarja antro-
pologinja Karmen Medica: »Multikulturalizem je v modi … Pri multikultu-
ralizmu ne gre za liberalno ideologijo ali sprejemanje kultur … Nasprotno,
gre za tehniko nadzora, rasizma in ohranjanja kastne hierarhije … Prav
tako gre za obsežno in cvetočo industrijo, ki ustvarja bogastvo …« (Medica
2007: 83). In kakor pravi: »Moda je kapitalistično orodje, s katerim posku-
šamo prodati izdelke na osnovi njihove podobe in ne vsebine. Preimenovati
neko državo, npr. Veliko Britanijo v multikulturno Britanijo, pomeni trži-
ti jo kot sodobno, zabavno, seksi, skratka kul, kot to srečamo v besedni zve-
zi Cool Britannia. To, kar je kul, se dobro trži, kar pomeni, da se dobro trži
tudi Britanija: britanski filmi, britanska literatura, britanski pop, Mladi bri-
tanski umetniki (YBA), znamke oblačil, letalske družbe, avtomobili ipd.«
(Medica 2007: 82), mi pa bi za naš kontekst razprave rekli: in celo britan-
ska kraljica.
Noben dogodek v zadnjih letih ni dvignil toliko modne vročice kakor
obisk britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji oktobra leta 2008. Dogodek
je očitno paradigmatičnega pomena za presojo razmerja med slovensko eli-
to oziroma vladajočim razredom in modo, saj ga je omenilo kar nekaj na-
ših informatorjev. Časti, ki se prek organizacije, logistike in posebej defi-
niranega protokola izkazujejo med takšnim rangom obiska, so zelo visoke.
Toda pomembnost dogodka ni bila le v njegovi socializacijski redkosti in
antropološki nevsakdanjosti – navsezadnje je Slovenijo doslej obiskalo že
kar nekaj evropskih monarhov in vladaric, čeprav je treba priznati, da nih-
če od njih ni prihajal s tako razvpitega dvora – pač pa zaradi izjemne mod-
ne ekskluzivnosti. V medijih je završalo ob novici o obisku, nato pa so stop-
njevano poročali o pripravah do evforičnega vrhunca, ko je kraljica stopila
na slovenska tla. Naša informatorka INFž8 se takole spominja dogajanj:
Med elito je vladalo obsedno stanje. Na eni strani so bili pravi za-
kulisni boji in lobiranja za uvrstitev določenih ljudi na listo VIP-
gostov za sprejeme in banketni sprejem kraljice na Brdu, ženske
so tekale po trgovinah in po dizajnerskih studijih za klobuki in
primernimi toaletami, pred največji problem pa so bili postavlje-
ni moški … kje dobiti frak, ki je obvezen del oblačila pri formal-
nem poklonu pred kraljico … Ker pri nas nimamo takih priredi-
tev, je logično, da en gospod, ki tudi redno hodi v Cankarjev dom
na operne in baletne premire in klasične koncerte in mogoče je
196
oziroma neelite. Moda torej eliti služi, da so njeni člani vizualno ločljivi od
tistih, ki niso njeni člani, in to po zaslugi oblačil, ki jih nosijo.
Celo multikulturalizem je postal elitni modni trend, poudarja antro-
pologinja Karmen Medica: »Multikulturalizem je v modi … Pri multikultu-
ralizmu ne gre za liberalno ideologijo ali sprejemanje kultur … Nasprotno,
gre za tehniko nadzora, rasizma in ohranjanja kastne hierarhije … Prav
tako gre za obsežno in cvetočo industrijo, ki ustvarja bogastvo …« (Medica
2007: 83). In kakor pravi: »Moda je kapitalistično orodje, s katerim posku-
šamo prodati izdelke na osnovi njihove podobe in ne vsebine. Preimenovati
neko državo, npr. Veliko Britanijo v multikulturno Britanijo, pomeni trži-
ti jo kot sodobno, zabavno, seksi, skratka kul, kot to srečamo v besedni zve-
zi Cool Britannia. To, kar je kul, se dobro trži, kar pomeni, da se dobro trži
tudi Britanija: britanski filmi, britanska literatura, britanski pop, Mladi bri-
tanski umetniki (YBA), znamke oblačil, letalske družbe, avtomobili ipd.«
(Medica 2007: 82), mi pa bi za naš kontekst razprave rekli: in celo britan-
ska kraljica.
Noben dogodek v zadnjih letih ni dvignil toliko modne vročice kakor
obisk britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji oktobra leta 2008. Dogodek
je očitno paradigmatičnega pomena za presojo razmerja med slovensko eli-
to oziroma vladajočim razredom in modo, saj ga je omenilo kar nekaj na-
ših informatorjev. Časti, ki se prek organizacije, logistike in posebej defi-
niranega protokola izkazujejo med takšnim rangom obiska, so zelo visoke.
Toda pomembnost dogodka ni bila le v njegovi socializacijski redkosti in
antropološki nevsakdanjosti – navsezadnje je Slovenijo doslej obiskalo že
kar nekaj evropskih monarhov in vladaric, čeprav je treba priznati, da nih-
če od njih ni prihajal s tako razvpitega dvora – pač pa zaradi izjemne mod-
ne ekskluzivnosti. V medijih je završalo ob novici o obisku, nato pa so stop-
njevano poročali o pripravah do evforičnega vrhunca, ko je kraljica stopila
na slovenska tla. Naša informatorka INFž8 se takole spominja dogajanj:
Med elito je vladalo obsedno stanje. Na eni strani so bili pravi za-
kulisni boji in lobiranja za uvrstitev določenih ljudi na listo VIP-
gostov za sprejeme in banketni sprejem kraljice na Brdu, ženske
so tekale po trgovinah in po dizajnerskih studijih za klobuki in
primernimi toaletami, pred največji problem pa so bili postavlje-
ni moški … kje dobiti frak, ki je obvezen del oblačila pri formal-
nem poklonu pred kraljico … Ker pri nas nimamo takih priredi-
tev, je logično, da en gospod, ki tudi redno hodi v Cankarjev dom
na operne in baletne premire in klasične koncerte in mogoče je
196
