Page 227 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 227
časopis in njegovi bralci ...
na predstavlja raznolik nabor akterskih perspektiv za oblikovanje etnogra-
fije medijske konzumacije. Noben sogovornik ni dal izrecnega dovoljenja
za poimensko navedbo, nekateri pa so izrecno prosili za anonimnost. Ker
naš namen ni izpostavitev oseb, pač pa analitski oris informatorskih pogle-
dov na razmerje med časopisi in bralci, smo njihova imena nadomestili s
poklicnimi ali profesionalnimi funkcijami, ki jih imajo, oziroma drugimi
statusnimi oznakami ali podatki, ki so dovolj posplošeni, da preprečujejo
razpoznavnost. Za lažje ravnanje z izrekami sogovornikov pa smo jih zako-
dirali s šifro, in sicer s kratico INF (informator/-ica), določitvijo spola (m,
ž) ter arbitrarno določeno zaporedno številko. Pri prvi skupini smo se od-
ločili, da zaradi narave njihovega dela, ki že tako ali tako terja individuali-
zirano javno izpostavitev, uporabimo dodatno mero zaščite tako, da tu ne
izpostavljamo njihovih konkretnih podatkov o starosti, izobrazbi ali kraju
bivanja.
Koncept intervjujev je bil zastavljen v skladu s pravkar shematizirano
dvodelno organizacijo informatorskih pozicij. Pri obeh vrstah informator-
jev so se pogovori organizirali okrog štirih vsaki skupini nekoliko prilago-
jenih tematskih oziroma vsebinskih sklopov.
Tabela 13: Dvodelna etnografija intervjujske organizacije tematik
Etnografija uredništva: Etnografija bralcev:
Primer Primorskih novic Primer lokalnih tiskanih in spletnih medijev
1. sklop: Produkcija novic 1. sklop: Bralne navade
2. sklop: Upad branosti 2. sklop: Branje Primorskih novic
3. sklop: Tiskana vs. spletna izdaja 3. sklop: Tisk vs. splet
4. sklop: Bralci 4. sklop: Konzumacija medijev
Dvodelnost etnografije – ki izhaja iz tega, da informatorji, ki sodeluje-
jo pri produkciji nekega medija, in informatorji, ki nastopajo večinoma ali
zgolj kot konzumenti medijskih sporočil, ne morejo zagotoviti enakovred-
nega temeljnega uvida v posamezne tematike – ne pomeni popolne sepa-
racije producentskih in konzumentskih perspektiv, temveč le nekakšno
paralelno tipsko obravnavo, ki ni bila z vidika akterskih pozicij kakorkoli
hierarhično presojana. V okviru vsake etnografije smo določili izhodišča,
problemsko polje in cilje preučevanja:
227
na predstavlja raznolik nabor akterskih perspektiv za oblikovanje etnogra-
fije medijske konzumacije. Noben sogovornik ni dal izrecnega dovoljenja
za poimensko navedbo, nekateri pa so izrecno prosili za anonimnost. Ker
naš namen ni izpostavitev oseb, pač pa analitski oris informatorskih pogle-
dov na razmerje med časopisi in bralci, smo njihova imena nadomestili s
poklicnimi ali profesionalnimi funkcijami, ki jih imajo, oziroma drugimi
statusnimi oznakami ali podatki, ki so dovolj posplošeni, da preprečujejo
razpoznavnost. Za lažje ravnanje z izrekami sogovornikov pa smo jih zako-
dirali s šifro, in sicer s kratico INF (informator/-ica), določitvijo spola (m,
ž) ter arbitrarno določeno zaporedno številko. Pri prvi skupini smo se od-
ločili, da zaradi narave njihovega dela, ki že tako ali tako terja individuali-
zirano javno izpostavitev, uporabimo dodatno mero zaščite tako, da tu ne
izpostavljamo njihovih konkretnih podatkov o starosti, izobrazbi ali kraju
bivanja.
Koncept intervjujev je bil zastavljen v skladu s pravkar shematizirano
dvodelno organizacijo informatorskih pozicij. Pri obeh vrstah informator-
jev so se pogovori organizirali okrog štirih vsaki skupini nekoliko prilago-
jenih tematskih oziroma vsebinskih sklopov.
Tabela 13: Dvodelna etnografija intervjujske organizacije tematik
Etnografija uredništva: Etnografija bralcev:
Primer Primorskih novic Primer lokalnih tiskanih in spletnih medijev
1. sklop: Produkcija novic 1. sklop: Bralne navade
2. sklop: Upad branosti 2. sklop: Branje Primorskih novic
3. sklop: Tiskana vs. spletna izdaja 3. sklop: Tisk vs. splet
4. sklop: Bralci 4. sklop: Konzumacija medijev
Dvodelnost etnografije – ki izhaja iz tega, da informatorji, ki sodeluje-
jo pri produkciji nekega medija, in informatorji, ki nastopajo večinoma ali
zgolj kot konzumenti medijskih sporočil, ne morejo zagotoviti enakovred-
nega temeljnega uvida v posamezne tematike – ne pomeni popolne sepa-
racije producentskih in konzumentskih perspektiv, temveč le nekakšno
paralelno tipsko obravnavo, ki ni bila z vidika akterskih pozicij kakorkoli
hierarhično presojana. V okviru vsake etnografije smo določili izhodišča,
problemsko polje in cilje preučevanja:
227
