Page 229 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 229
časopis in njegovi bralci ...
tudi četrta sklopa »Bralci« in »Konzumacija medijev«, h katerima se smi-
selno pridružuje še sklop »Bralne navade«. Tudi sklopi »Upad branosti«,
»Bralne navade« in »Branje Primorskih novic« so v nekaterih posamez-
nih elementih omogočali pomenljivo navkrižno primerjavo izrek s produ-
centskega ali konzumentskega vidika. Tudi sklopa »Produkcija novic« in
»Branje Primorskih novic« sta odpirala močno sorodne dileme in proble-
me, četudi je stopnja distinktivne ideacije »druge strani« bila morebiti rav-
no v tem primeru najbolj zaznavna. Pri tem velja opozoriti, da je omenje-
no vodilo treba razumeti kot fleksibilen nabor vprašanj, znotraj katerega so
bile možne številne variacije in modifikacije glede na posamezne informa-
torje oziroma posamezne intervjujske situacije. Namen tovrstnega vodila
ni bila strukturirano vodena raba vprašanj, kakor je to v primeru struktu-
riranih intervjujev ali anketnega raziskovanja, pač pa najširši možen nabor
vprašanj, ki je terenskemu raziskovalcu na razpolago, da lahko ima znotraj
posameznih intervjujskih situacij dovolj manevrskega prostora za učinko-
vito, ciljno usmerjeno, tekoče vodeno, vendar odprto intersubjektivno kon-
verzacijo. Pri tem velja dodati še eno metodološko opombo: cilj intervjujev
ni bil v iskanju reprezentativnosti odgovorov sogovornikov oziroma infor-
matorjev na identična vprašanja, s čimer bi se dalo izvesti morda kvanti-
tativno analizo izrek, četudi smo s smiselno vsebinsko povezavo posamez-
nih sklopov, ki smo jo zgoraj nakazali, lahko dosegli v omejeni meri tudi
to, pač pa je bil cilj zgraditev kvalitativne etnografije, katere rezultat ni pri-
merljivost informacij, temveč izris intersubjektivnih situacij, ki jih pogoju-
jeta edinstven pogled in edinstvena pozicija vsakega sogovornika posebej.
Etnografija uredništva in bralcev:
Analiza diskurzivnih razmerij, pozicij in percepcij
Sleherno medijsko etnografijo kot posebno vrsto terenskega nabora kvali-
tativnih podakov ne sestavljajo le posamezne in ločeno zbrane zgodbe in-
formatorjev kot družbenih akterjev določenega medijskega sveta, ampak
lahko s subtilno analitsko obravnavo takšnega empiričnega gradiva raz-
poznavamo prenekatera razmerja med njihovimi izrekami, pogledi, pozi-
cijami in percepcijami, ki jih eksplicirajo v intervjujih. Prav nič drugače ni
s pričujočo etnografijo. Naravo vzajemnega funkcioniranja in pomenske-
ga koreliranja različnih akterskih izrek, pogledov, pozicij in percepcij se
da najbolje opisati z znanim pojmom diskurza. Akterski diskurzi so rezul-
tat odnosa med raziskovalcem in informatorjem kot družbenim akterjem,
pri čemer moramo obe vlogi razumeti v bourdieujevski relacijski koncep-
229
tudi četrta sklopa »Bralci« in »Konzumacija medijev«, h katerima se smi-
selno pridružuje še sklop »Bralne navade«. Tudi sklopi »Upad branosti«,
»Bralne navade« in »Branje Primorskih novic« so v nekaterih posamez-
nih elementih omogočali pomenljivo navkrižno primerjavo izrek s produ-
centskega ali konzumentskega vidika. Tudi sklopa »Produkcija novic« in
»Branje Primorskih novic« sta odpirala močno sorodne dileme in proble-
me, četudi je stopnja distinktivne ideacije »druge strani« bila morebiti rav-
no v tem primeru najbolj zaznavna. Pri tem velja opozoriti, da je omenje-
no vodilo treba razumeti kot fleksibilen nabor vprašanj, znotraj katerega so
bile možne številne variacije in modifikacije glede na posamezne informa-
torje oziroma posamezne intervjujske situacije. Namen tovrstnega vodila
ni bila strukturirano vodena raba vprašanj, kakor je to v primeru struktu-
riranih intervjujev ali anketnega raziskovanja, pač pa najširši možen nabor
vprašanj, ki je terenskemu raziskovalcu na razpolago, da lahko ima znotraj
posameznih intervjujskih situacij dovolj manevrskega prostora za učinko-
vito, ciljno usmerjeno, tekoče vodeno, vendar odprto intersubjektivno kon-
verzacijo. Pri tem velja dodati še eno metodološko opombo: cilj intervjujev
ni bil v iskanju reprezentativnosti odgovorov sogovornikov oziroma infor-
matorjev na identična vprašanja, s čimer bi se dalo izvesti morda kvanti-
tativno analizo izrek, četudi smo s smiselno vsebinsko povezavo posamez-
nih sklopov, ki smo jo zgoraj nakazali, lahko dosegli v omejeni meri tudi
to, pač pa je bil cilj zgraditev kvalitativne etnografije, katere rezultat ni pri-
merljivost informacij, temveč izris intersubjektivnih situacij, ki jih pogoju-
jeta edinstven pogled in edinstvena pozicija vsakega sogovornika posebej.
Etnografija uredništva in bralcev:
Analiza diskurzivnih razmerij, pozicij in percepcij
Sleherno medijsko etnografijo kot posebno vrsto terenskega nabora kvali-
tativnih podakov ne sestavljajo le posamezne in ločeno zbrane zgodbe in-
formatorjev kot družbenih akterjev določenega medijskega sveta, ampak
lahko s subtilno analitsko obravnavo takšnega empiričnega gradiva raz-
poznavamo prenekatera razmerja med njihovimi izrekami, pogledi, pozi-
cijami in percepcijami, ki jih eksplicirajo v intervjujih. Prav nič drugače ni
s pričujočo etnografijo. Naravo vzajemnega funkcioniranja in pomenske-
ga koreliranja različnih akterskih izrek, pogledov, pozicij in percepcij se
da najbolje opisati z znanim pojmom diskurza. Akterski diskurzi so rezul-
tat odnosa med raziskovalcem in informatorjem kot družbenim akterjem,
pri čemer moramo obe vlogi razumeti v bourdieujevski relacijski koncep-
229
