Page 228 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 228
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
Tabela 14: Izhodišča, problemsko polje in cilji preučevanja
Etnografija uredništva: Etnografija bralcev:
Primer Primorskih novic Primer lokalnih tiskanih in spletnih medijev
Pomembnost naloge odkriva ključno vprašanje Terensko raziskavo začenjamo z uveljavljeno
v časopisni industriji današnjega časa, tj. kate- predpostavko, da so t. i. novi mediji ustvari-
re vsebine bo bralec še pripravljen plačati in kaj li novega uporabnika z novimi zahtevami in
njegova odločitev posledično pomeni za druž- pričakovanji. Ne glede na izbiro načina alterna-
beno poslanstvo in prihodnost tiskanih medi- tivnega sofinanciranja in subvencij medijev je
jev. Postavljeno raziskovalno vprašanje vodi do treba upoštevati novega uporabnika in njegovo
iskanja odgovora, ki naj bi pojasnil šibko stanje vizijo medijske izkušnje. Razvoj medijev je po-
tiskanih medijev tako na področju ekonomske kazal in številne študije so to potrdile, da nov
uspešnosti kakor tudi pri zagotavljanju odprte uporabnik sam diktira konsumpcijo medijev
in dostopne javne sfere. S tem, ko so v raziska- in jo zlahka zavrne in nadomesti. Nova medijs-
vo povabljeni sami medijski ustvarjalci neke ča- ka politika mora upoštevati in združevati tako
sopisne hiše, da svobodno reflektirajo svojo in- politično-ekonomski model prenove kakor tudi
sajdersko pozicijo v slovenskem nacionalnem razumevanje in podporo uporabniške vizije
in lokalnem časopisnem habitusu, lahko takšna novih medijev. Povedano drugače, novi mediji
dragocena akterska vključenost morda prispe- so ustvarili novega uporabnika, ki sedaj poust-
va k pomembni osvetlitvi znane dileme, koli- varja medije in diktira njihov razvoj. Prav zato
ko in če sploh je smiselno socializirati produk- je treba analizirati novo uporabniško izkušnjo
cijo novic (v obliki državljanskega novinarstva, medijske konsumpcije. Treba je definirati nove-
vzpostavljanja javnih forumov, komunikacije z ga uporabnika in njegovo delovanje v medi-
bralci in med bralci, vključevanjem odjemalcev jskem prostoru. Treba je ugotoviti, ali obstaja-
v produkcijo novic, vzpostavljanje družbenih ta univerzalna medijska izkušnja in uniformna
omrežij z bralci ipd.) ter koliko demokratizira- vizija prihodnosti novih medijev. Ker nas zan-
ti upravljanje časnikov (na način vključevanja ima, kam vodi razvoj medijev in ali jih je mog-
javnosti v njihove organe upravljanja in voden- oče rešiti pred propadom, se je treba zazreti
ja), da bo preživetje časnikov tudi dejansko mo- v prihodnost tudi iz perspektive konzumen-
goče. Relevantnost tovrstne etnografske razis- tov medijev oziroma odjemalcev medijskih vse-
kave je torej v iskanju »insajderskih odgovorov« bin. Prihodnji uporabniki medijev so današnja
na takšna pereča vprašanja kakor denimo, kako mlajša generacija, ki živi in se razvija z novimi
demokratizirati obstoječe korporativne in v do- mediji, za katero novi mediji niso nikoli bili no-
biček usmerjene medije, da bodo lahko delova- viteta, temveč »naravna realnost« in potreba.
li v javnem interesu; kako akterji, ki profesio- Glavni namen te specialne raziskovalne naloge
nalno delujejo v medijskem habitusu, osmišljajo je torej preučiti in detektirati bralne navade up-
posledice upada branosti na družbeno poslan- orabnikov tiskanih in elektronskih medijev ter
stvo in prihodnost tiskanih medijev; v kolikš ni se poglobiti v svet njihove zasebne medijs ke iz-
meri bo socializacija produkcije novic vpliva- kušnje.
la na verodostojnost informacij; kako razume-
jo bralne navade novih bralcev oziroma vzorce
obnašanja uporabnikov medijev mlade genera-
cije in katere so značilnosti mrežno oblikovanih
»osebno javnih« medijev ipd.
Pri vsakem sklopu je bil še dodatno opredeljen njegov specialni na-
men, nato smo v okviru vsakega tematskega sklopa sestavili vprašanja, ki
so se glede na dvodelno strukturo akterske vključenosti deloma prilaga-
jala, modificirala, razlikovala ali včasih skorajda prekrivala oziroma pod-
vajala (npr. takšen je bil nabor vprašanj 3. sklopa pri obeh skupinah in-
formatorjev). Precej visoko stopnjo vsebinske sinhronosti sta omogočala
228
Tabela 14: Izhodišča, problemsko polje in cilji preučevanja
Etnografija uredništva: Etnografija bralcev:
Primer Primorskih novic Primer lokalnih tiskanih in spletnih medijev
Pomembnost naloge odkriva ključno vprašanje Terensko raziskavo začenjamo z uveljavljeno
v časopisni industriji današnjega časa, tj. kate- predpostavko, da so t. i. novi mediji ustvari-
re vsebine bo bralec še pripravljen plačati in kaj li novega uporabnika z novimi zahtevami in
njegova odločitev posledično pomeni za druž- pričakovanji. Ne glede na izbiro načina alterna-
beno poslanstvo in prihodnost tiskanih medi- tivnega sofinanciranja in subvencij medijev je
jev. Postavljeno raziskovalno vprašanje vodi do treba upoštevati novega uporabnika in njegovo
iskanja odgovora, ki naj bi pojasnil šibko stanje vizijo medijske izkušnje. Razvoj medijev je po-
tiskanih medijev tako na področju ekonomske kazal in številne študije so to potrdile, da nov
uspešnosti kakor tudi pri zagotavljanju odprte uporabnik sam diktira konsumpcijo medijev
in dostopne javne sfere. S tem, ko so v raziska- in jo zlahka zavrne in nadomesti. Nova medijs-
vo povabljeni sami medijski ustvarjalci neke ča- ka politika mora upoštevati in združevati tako
sopisne hiše, da svobodno reflektirajo svojo in- politično-ekonomski model prenove kakor tudi
sajdersko pozicijo v slovenskem nacionalnem razumevanje in podporo uporabniške vizije
in lokalnem časopisnem habitusu, lahko takšna novih medijev. Povedano drugače, novi mediji
dragocena akterska vključenost morda prispe- so ustvarili novega uporabnika, ki sedaj poust-
va k pomembni osvetlitvi znane dileme, koli- varja medije in diktira njihov razvoj. Prav zato
ko in če sploh je smiselno socializirati produk- je treba analizirati novo uporabniško izkušnjo
cijo novic (v obliki državljanskega novinarstva, medijske konsumpcije. Treba je definirati nove-
vzpostavljanja javnih forumov, komunikacije z ga uporabnika in njegovo delovanje v medi-
bralci in med bralci, vključevanjem odjemalcev jskem prostoru. Treba je ugotoviti, ali obstaja-
v produkcijo novic, vzpostavljanje družbenih ta univerzalna medijska izkušnja in uniformna
omrežij z bralci ipd.) ter koliko demokratizira- vizija prihodnosti novih medijev. Ker nas zan-
ti upravljanje časnikov (na način vključevanja ima, kam vodi razvoj medijev in ali jih je mog-
javnosti v njihove organe upravljanja in voden- oče rešiti pred propadom, se je treba zazreti
ja), da bo preživetje časnikov tudi dejansko mo- v prihodnost tudi iz perspektive konzumen-
goče. Relevantnost tovrstne etnografske razis- tov medijev oziroma odjemalcev medijskih vse-
kave je torej v iskanju »insajderskih odgovorov« bin. Prihodnji uporabniki medijev so današnja
na takšna pereča vprašanja kakor denimo, kako mlajša generacija, ki živi in se razvija z novimi
demokratizirati obstoječe korporativne in v do- mediji, za katero novi mediji niso nikoli bili no-
biček usmerjene medije, da bodo lahko delova- viteta, temveč »naravna realnost« in potreba.
li v javnem interesu; kako akterji, ki profesio- Glavni namen te specialne raziskovalne naloge
nalno delujejo v medijskem habitusu, osmišljajo je torej preučiti in detektirati bralne navade up-
posledice upada branosti na družbeno poslan- orabnikov tiskanih in elektronskih medijev ter
stvo in prihodnost tiskanih medijev; v kolikš ni se poglobiti v svet njihove zasebne medijs ke iz-
meri bo socializacija produkcije novic vpliva- kušnje.
la na verodostojnost informacij; kako razume-
jo bralne navade novih bralcev oziroma vzorce
obnašanja uporabnikov medijev mlade genera-
cije in katere so značilnosti mrežno oblikovanih
»osebno javnih« medijev ipd.
Pri vsakem sklopu je bil še dodatno opredeljen njegov specialni na-
men, nato smo v okviru vsakega tematskega sklopa sestavili vprašanja, ki
so se glede na dvodelno strukturo akterske vključenosti deloma prilaga-
jala, modificirala, razlikovala ali včasih skorajda prekrivala oziroma pod-
vajala (npr. takšen je bil nabor vprašanj 3. sklopa pri obeh skupinah in-
formatorjev). Precej visoko stopnjo vsebinske sinhronosti sta omogočala
228
