Page 312 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 312
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
napišem tag, recimo make up, vidijo vsi tisti, ki dajo slike make upa, in moja
slika bo tudi notri. Tako da širiš mrežo naprej« (INFž18). Diametralno na-
sprotno doživljanje YouTuba kot domnevne skupnosti nam ponudi štiriin-
dvajsetletni študent iz Nove Gorice, ki goji distanciran odnos do socialne
interakcije na YouTubu: »Sem pasivni uporabnik, nimam svojega kanala in
nikoli ne objavljam svojih posnetkov, niti nikoli ne komentiram … (tišina) …
Mislim, da se temu izogibam oziroma to se sliši narobe, ne mika me komen-
tirati zato, ker ljudi na YouTubu ne poznam osebno. Ne zdi se, kot da govo-
rim s prijateljem, ampak da svoje mnenje vsiljujem tujcu« (INFm33). Posebej
presenetljivo pa je zvenelo natančno fiksiranje datuma v individualni spo-
min, ko so informatorji odprli svoj YouTube kanal, kakor da bi imetniki že-
leli dodatno avtentizirati pomembnost svojega vstopa v youtubersko skup-
nost: »Začela sem, to sem si zapomnila, 10. februarja 2010« (INFž8); »Kot
gledalka s svojim uporabniškim računom sem na YouTube prisotna že veliko
časa. Vedno sem rada gledala predvsem lepotne kanale in se učila od drugih
… Šele 25. januarja 2013 sem se odločila, da bom postala aktivna, tudi sama
sem želela deliti svoje znanje na področju lepote z drugimi« (INFž32); »Moj
YouTube channel je bil ustvarjen sedmega marca 2012« (INFm44); »Začel
sem s koncem 2006, ampak aktivno sem pa začel konec 2008, in sicer tam
nekje novembra, decembra« (INFm2). Mnogi imetniki kanalov so te da-
tume stresli kakor iz rokava, brez daljšega premisleka, kakor da bi šlo za ne-
kakšno njihovo »youtubersko rojstvo«, svoje kanale pa tudi izdatno perso-
nalizirajo. Niso le njihova lastnina, ampak so del njihovih osebnosti.
Prostodušnost omemb dobrih plati, ki jih YouTube omogoča, med ka-
tere informatorji najpogosteje uvrščajo enakovreden dostop, deljenje vse-
bin in stik z drugimi na eni strani in nelagodje, ki ga doživljajo zaradi mo-
netizacijskih pritiskov, omejitev uspeha in meja avtopromocije na drugi, se
v etnografiji zlivata v nekakšno durkheimovsko »kolektivno reprezentaci-
jo« mitske skupnosti, ki ni izražena v kontinuirani ali fiksni naraciji, pač
pa se javlja v frazeologiji. Roland Barthes je menil, da sodobni miti ne po-
trebujejo kontinuitete. Najdemo jih lahko v diskontinuiranih diskurzih, v
korpusih fraz, ki jih klišejsko ponavljamo ali pripisujemo nečemu, ker je
to storil že nekdo drug pred nami. Ko smo v intervjujih naše informatorje
spodbujali, da reflektirajo svoje youtuberske prakse, izkušnje in doživetja,
smo pogosto imeli opravka s tem, da so nam pri opisovanju svojih praks,
izkušenj in doživetij pravzaprav ponudili zajeten korpus kolektiviziranih
repetitivnih, klišejskih in stereotipnih naziranj, poimenovanj in opisov, ki
so bili pravzaprav vpisani v njihovo individualizirano misel o YouTubu.
312
napišem tag, recimo make up, vidijo vsi tisti, ki dajo slike make upa, in moja
slika bo tudi notri. Tako da širiš mrežo naprej« (INFž18). Diametralno na-
sprotno doživljanje YouTuba kot domnevne skupnosti nam ponudi štiriin-
dvajsetletni študent iz Nove Gorice, ki goji distanciran odnos do socialne
interakcije na YouTubu: »Sem pasivni uporabnik, nimam svojega kanala in
nikoli ne objavljam svojih posnetkov, niti nikoli ne komentiram … (tišina) …
Mislim, da se temu izogibam oziroma to se sliši narobe, ne mika me komen-
tirati zato, ker ljudi na YouTubu ne poznam osebno. Ne zdi se, kot da govo-
rim s prijateljem, ampak da svoje mnenje vsiljujem tujcu« (INFm33). Posebej
presenetljivo pa je zvenelo natančno fiksiranje datuma v individualni spo-
min, ko so informatorji odprli svoj YouTube kanal, kakor da bi imetniki že-
leli dodatno avtentizirati pomembnost svojega vstopa v youtubersko skup-
nost: »Začela sem, to sem si zapomnila, 10. februarja 2010« (INFž8); »Kot
gledalka s svojim uporabniškim računom sem na YouTube prisotna že veliko
časa. Vedno sem rada gledala predvsem lepotne kanale in se učila od drugih
… Šele 25. januarja 2013 sem se odločila, da bom postala aktivna, tudi sama
sem želela deliti svoje znanje na področju lepote z drugimi« (INFž32); »Moj
YouTube channel je bil ustvarjen sedmega marca 2012« (INFm44); »Začel
sem s koncem 2006, ampak aktivno sem pa začel konec 2008, in sicer tam
nekje novembra, decembra« (INFm2). Mnogi imetniki kanalov so te da-
tume stresli kakor iz rokava, brez daljšega premisleka, kakor da bi šlo za ne-
kakšno njihovo »youtubersko rojstvo«, svoje kanale pa tudi izdatno perso-
nalizirajo. Niso le njihova lastnina, ampak so del njihovih osebnosti.
Prostodušnost omemb dobrih plati, ki jih YouTube omogoča, med ka-
tere informatorji najpogosteje uvrščajo enakovreden dostop, deljenje vse-
bin in stik z drugimi na eni strani in nelagodje, ki ga doživljajo zaradi mo-
netizacijskih pritiskov, omejitev uspeha in meja avtopromocije na drugi, se
v etnografiji zlivata v nekakšno durkheimovsko »kolektivno reprezentaci-
jo« mitske skupnosti, ki ni izražena v kontinuirani ali fiksni naraciji, pač
pa se javlja v frazeologiji. Roland Barthes je menil, da sodobni miti ne po-
trebujejo kontinuitete. Najdemo jih lahko v diskontinuiranih diskurzih, v
korpusih fraz, ki jih klišejsko ponavljamo ali pripisujemo nečemu, ker je
to storil že nekdo drug pred nami. Ko smo v intervjujih naše informatorje
spodbujali, da reflektirajo svoje youtuberske prakse, izkušnje in doživetja,
smo pogosto imeli opravka s tem, da so nam pri opisovanju svojih praks,
izkušenj in doživetij pravzaprav ponudili zajeten korpus kolektiviziranih
repetitivnih, klišejskih in stereotipnih naziranj, poimenovanj in opisov, ki
so bili pravzaprav vpisani v njihovo individualizirano misel o YouTubu.
312
