Page 309 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 309
nekoč med slovenskimi youtuberji ...
sistema na način, da v življenjski krog izdelka ali blagovne znamke vključi
energijo in pozornost udeleženca. To postavi pod vprašaj zmožnost upo-
rabnikov, da bi ušli potrošništvu, in vpliv participatorne kulture kot sile, ki
bi spremenila industrijo. Kritiki internetnih tehnoloških platform prepri-
čujejo, da dominantne ideologije izvajajo pritiske na participacijo s tem, da
jo filtrirajo skozi specifične pogoje, ki partipatornim prispevkom podeljuje-
jo vrednosti. Tako se zdi, da ideje participatorne kulture precenjujejo upo-
rabniško akcijo in podcenjujejo mediatizirano okolje, v katerem se partici-
pacija odvija (Mueller 2014, 3–8). Jean Burgess in Joshua Green (2009) v eni
prvih akademskih študij o YouTubu prevprašujeta demokratizacijski po-
tencial YouTuba in idejo, da je dostop do YouTubove distribucijske platfor-
me dovolj, da lahko nek uporabnik, če ima idejo in talent, izkoristi sistem
in doživi uspeh. Ta predpostavka je bila skupna medijskim diskurzom, ki
so v modelu amaterskega videa videli prihodnost razvoja medijev in komu-
niciranja. YouTube se je tako v svoji prvi fazi razvoja kazal kot platforma, ki
aktivno promovira amatersko participacijo, ki pa sta ji neobhodno sledila
procesa formalizacije in profesionalizacije, s čimer je postal kompatibilnej-
ši s striktnejšimi politikami zaščite avtorskih pravic, čedalje večjimi intere-
si oglaševalcev in povečano potrebo uporabnikov po monetizaciji njihovih
vsebin (Burgess 2012: 53–58). V tem procesu so sprejemljive oblike ama-
terske kulturne produkcije postale sprejete, vključene in institucionalizira-
ne10 v sistem platforme, tiste druge pa devalvirane in marginalizirane. Ko
so slednje postavljene v alternativno ali opozicijsko branje slogana »broad-
cast yourself«, potem ni presenetljiva tale interpretacija dvajsetletnega štu-
denta računalništva in informatike iz Krškega: »Slogan je čist zgrešen zato,
ker YouTube ima opcije, da lahko samega sebe snemaš, ampak teh filmčkov je
samo 15 %. Vse ostalo so glasbeni videi, muzika, zabava, kratki in dolgi filmi,
kake druge produkcije, vse razen tega, da se broadcastaš. Mislim, da je tlele
Wayn prevzel vlogo broadcast yourself al pa Instagram. Pa zdaj je tudi opci-
ja, da si lahko narediš filmček. YouTube je zgubu, včasih je bil YouTube bolj
razširjen za videobloge kot danes, vsaj jaz tako mislim. Je pa kul Broadcast
Yourself. Lahko bi spremenili v Upload Your Videos, čist simpl … Če se prav
spomnem, je pred YouTubom ful bilo popularno tole blogiranje. Pač pisanje
blogov in video blog se je pač razvil oziroma YouTube se je razvil ravno na vi-
deo blogih. YouTube je pač nova oblika blogiranja s tem, da pokažeš svoj ob-
10 O procesu institucionalizacije YouTuba gl. Jin Kim, »The Institutionalization of YouTu-
be: From User-Generated Content to Professionaly Generated Content«, Media, Cultu-
re & Society, 34(2012)/1: 53–67.
309
sistema na način, da v življenjski krog izdelka ali blagovne znamke vključi
energijo in pozornost udeleženca. To postavi pod vprašaj zmožnost upo-
rabnikov, da bi ušli potrošništvu, in vpliv participatorne kulture kot sile, ki
bi spremenila industrijo. Kritiki internetnih tehnoloških platform prepri-
čujejo, da dominantne ideologije izvajajo pritiske na participacijo s tem, da
jo filtrirajo skozi specifične pogoje, ki partipatornim prispevkom podeljuje-
jo vrednosti. Tako se zdi, da ideje participatorne kulture precenjujejo upo-
rabniško akcijo in podcenjujejo mediatizirano okolje, v katerem se partici-
pacija odvija (Mueller 2014, 3–8). Jean Burgess in Joshua Green (2009) v eni
prvih akademskih študij o YouTubu prevprašujeta demokratizacijski po-
tencial YouTuba in idejo, da je dostop do YouTubove distribucijske platfor-
me dovolj, da lahko nek uporabnik, če ima idejo in talent, izkoristi sistem
in doživi uspeh. Ta predpostavka je bila skupna medijskim diskurzom, ki
so v modelu amaterskega videa videli prihodnost razvoja medijev in komu-
niciranja. YouTube se je tako v svoji prvi fazi razvoja kazal kot platforma, ki
aktivno promovira amatersko participacijo, ki pa sta ji neobhodno sledila
procesa formalizacije in profesionalizacije, s čimer je postal kompatibilnej-
ši s striktnejšimi politikami zaščite avtorskih pravic, čedalje večjimi intere-
si oglaševalcev in povečano potrebo uporabnikov po monetizaciji njihovih
vsebin (Burgess 2012: 53–58). V tem procesu so sprejemljive oblike ama-
terske kulturne produkcije postale sprejete, vključene in institucionalizira-
ne10 v sistem platforme, tiste druge pa devalvirane in marginalizirane. Ko
so slednje postavljene v alternativno ali opozicijsko branje slogana »broad-
cast yourself«, potem ni presenetljiva tale interpretacija dvajsetletnega štu-
denta računalništva in informatike iz Krškega: »Slogan je čist zgrešen zato,
ker YouTube ima opcije, da lahko samega sebe snemaš, ampak teh filmčkov je
samo 15 %. Vse ostalo so glasbeni videi, muzika, zabava, kratki in dolgi filmi,
kake druge produkcije, vse razen tega, da se broadcastaš. Mislim, da je tlele
Wayn prevzel vlogo broadcast yourself al pa Instagram. Pa zdaj je tudi opci-
ja, da si lahko narediš filmček. YouTube je zgubu, včasih je bil YouTube bolj
razširjen za videobloge kot danes, vsaj jaz tako mislim. Je pa kul Broadcast
Yourself. Lahko bi spremenili v Upload Your Videos, čist simpl … Če se prav
spomnem, je pred YouTubom ful bilo popularno tole blogiranje. Pač pisanje
blogov in video blog se je pač razvil oziroma YouTube se je razvil ravno na vi-
deo blogih. YouTube je pač nova oblika blogiranja s tem, da pokažeš svoj ob-
10 O procesu institucionalizacije YouTuba gl. Jin Kim, »The Institutionalization of YouTu-
be: From User-Generated Content to Professionaly Generated Content«, Media, Cultu-
re & Society, 34(2012)/1: 53–67.
309
