Page 311 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 311
nekoč med slovenskimi youtuberji ...
giji za legitimizacijo YouTuba kot »zaščitene strani oglaševanja«, se je pre-
obrazil v težavno polje številnih kompromisov med demokratično opol-
nomočenimi vrednotami participatorne kulture, in ekonomskimi interesi
neobhodnih medijskih institucij, katerih pridobitniško orientirani poslov-
ni modeli temeljijo predvsem na industrializiranem sistemu posedovanja
in varovanja pravic intelektualne lastnine, ki je bil ustvarjen veliko pred
pojavom interneta.
Antagonizem med YouTubom kot realistično platformo, ki omogo-
ča visoko individualizirano, a zelo globalno »zamišljanje skupnosti« na
eni strani, in mitsko strukturo partikularnih in kolektivnih iluzij in uto-
pij o participaciji pri igri, je mogoče razbrati tudi iz intervjujev naših in-
formatorjev. YouTubova skupnost je, kakor nakaže izreka enega informa-
torja, dejansko zelo fraktalna in fragmentirana in nikakor »ena sama velika
skupnost«, kakor si jo ljudje radi zamišljamo: »YouTube je zelo velik manjših
skupnosti. Js sm v bistvu udeležen v velik teh skupnosti. Tud velik je, ne vem,
programerjev, velik je tistih… Glih zadnjič, ne zadnjič, ampak, no, pred krat-
kim sm se subscribal na nekoga, ki v bistvu snema svoje življenje na neki an-
gleški univerzi, sm pozabu… in tisto je zabavno gledat, na primer nekdo po-
doben teb gre na podoben faks in, ne vem… Na primer on ne igra tok igrc kot
js, na primer, in tisti, ki gledajo njega, tut ne igrajo tok igrc. Obstajajo pa tud
ljudje, na primer, ki imajo radi naravo, velik je tud videov, dokumentarcev
in vsega, o naravi. Velik je teh skupin, tako da ni ena velka skupnost, ampak
je veliko majhnih« (INFm28). Po njegovem je zamišljanje YouTuba kot ene
same velike skupnosti iluzija ljudi, ki radi mislijo, da so del nečesa velikega.
Neka druga informatorka, aktivna youtuberka, ki objavlja videe s področja
ličenja, je svoje razmišljanje o realni, a izmuzljivi, fluidni in spreminjajoči
se YouTubovi veliki skupnosti skoncentrirala v tehniki tag. Zanjo je »tag-
ging« primer zamišljene skupnosti, saj poenostavlja zavedanje nekega you-
tuberja o možnostih socialne interakcije z drugimi. Čeprav jih ne pozna,
si jih lahko pri sebi nekako zamišlja, in tako razvija svoje pripadnosti in
pripetosti na skupnosti: »Vsekakor gledano z mojega vidika oziroma z vidika
nekega youtubarja, bolj izrecno make up youtubarja, recimo, ko pridejo do-
ločeni giveawayji ali pa naredijo določen video oziroma make up potem, ne
vem, pa reče, svoje kreacije ali kar boste pač poustvarili, tagajte pač na neko
določeno ime in je potem to veliko, veliko lažje to dobiti. Taganje je meni
neka vrsta, da vse bolj poenostaviš, ker brez tega je težko iskati ljudi pa iska-
ti slike pa videe … taganje je res to, da poenostavi življenje … S tagom pošl-
ješ v svet sebe naprej, vsaj z mojega vidika. Če daš kakšno sliko gor, pa potem
311
giji za legitimizacijo YouTuba kot »zaščitene strani oglaševanja«, se je pre-
obrazil v težavno polje številnih kompromisov med demokratično opol-
nomočenimi vrednotami participatorne kulture, in ekonomskimi interesi
neobhodnih medijskih institucij, katerih pridobitniško orientirani poslov-
ni modeli temeljijo predvsem na industrializiranem sistemu posedovanja
in varovanja pravic intelektualne lastnine, ki je bil ustvarjen veliko pred
pojavom interneta.
Antagonizem med YouTubom kot realistično platformo, ki omogo-
ča visoko individualizirano, a zelo globalno »zamišljanje skupnosti« na
eni strani, in mitsko strukturo partikularnih in kolektivnih iluzij in uto-
pij o participaciji pri igri, je mogoče razbrati tudi iz intervjujev naših in-
formatorjev. YouTubova skupnost je, kakor nakaže izreka enega informa-
torja, dejansko zelo fraktalna in fragmentirana in nikakor »ena sama velika
skupnost«, kakor si jo ljudje radi zamišljamo: »YouTube je zelo velik manjših
skupnosti. Js sm v bistvu udeležen v velik teh skupnosti. Tud velik je, ne vem,
programerjev, velik je tistih… Glih zadnjič, ne zadnjič, ampak, no, pred krat-
kim sm se subscribal na nekoga, ki v bistvu snema svoje življenje na neki an-
gleški univerzi, sm pozabu… in tisto je zabavno gledat, na primer nekdo po-
doben teb gre na podoben faks in, ne vem… Na primer on ne igra tok igrc kot
js, na primer, in tisti, ki gledajo njega, tut ne igrajo tok igrc. Obstajajo pa tud
ljudje, na primer, ki imajo radi naravo, velik je tud videov, dokumentarcev
in vsega, o naravi. Velik je teh skupin, tako da ni ena velka skupnost, ampak
je veliko majhnih« (INFm28). Po njegovem je zamišljanje YouTuba kot ene
same velike skupnosti iluzija ljudi, ki radi mislijo, da so del nečesa velikega.
Neka druga informatorka, aktivna youtuberka, ki objavlja videe s področja
ličenja, je svoje razmišljanje o realni, a izmuzljivi, fluidni in spreminjajoči
se YouTubovi veliki skupnosti skoncentrirala v tehniki tag. Zanjo je »tag-
ging« primer zamišljene skupnosti, saj poenostavlja zavedanje nekega you-
tuberja o možnostih socialne interakcije z drugimi. Čeprav jih ne pozna,
si jih lahko pri sebi nekako zamišlja, in tako razvija svoje pripadnosti in
pripetosti na skupnosti: »Vsekakor gledano z mojega vidika oziroma z vidika
nekega youtubarja, bolj izrecno make up youtubarja, recimo, ko pridejo do-
ločeni giveawayji ali pa naredijo določen video oziroma make up potem, ne
vem, pa reče, svoje kreacije ali kar boste pač poustvarili, tagajte pač na neko
določeno ime in je potem to veliko, veliko lažje to dobiti. Taganje je meni
neka vrsta, da vse bolj poenostaviš, ker brez tega je težko iskati ljudi pa iska-
ti slike pa videe … taganje je res to, da poenostavi življenje … S tagom pošl-
ješ v svet sebe naprej, vsaj z mojega vidika. Če daš kakšno sliko gor, pa potem
311
