Page 129 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 129
Empirična analiza modela in preverjanje hipotez 129
Modeliranje z linearnimi strukturnimi enačbami, konfirmativna
faktorska analiza in strukturni model
Za namen analize odnosov med več spremenljivkami v sistemu regresij-
skih enačb smo z uporabo modeliranja z linearnimi strukturnimi enačba-
mi ob uporabi programov SPSS in AMOS razvili strukturni model. Tega
smo nato še nadgradili z določenimi povezavami med spremenljivkami.
Model je sestavljen iz dveh delov. Najprej smo v prvem delu na osno-
vi konfirmativne faktorske analize, ki smo jo izvedli za konstrukt človeš-
ki kapital, konstrukt organizacijska klima in konstrukt uspešnost poslo-
vanja, potrdili obstoj iz teorije izhajajoče predvidene faktorske strukture.
Nato smo na podlagi konfirmativne faktorske analize določili standar-
dizirane uteži merjenih spremenljivk oz. trditev za posamezne spremen-
ljivke oz. dimenzije preučevanih konstruktov. Nato smo na podlagi vred-
nosti standardiziranih uteži prikazali, katere trditve najbolj pojasnjujejo
faktorje. Ob tem smo na osnovi Cronbachovega α-koeficienta preverili še
zanesljivost dobljenih faktorjev.
Hair idr. (2006) opredeljujejo, da raziskovalec z multivariatnimi teh-
nikami občiajno želi razširiti svojo statistično učinkovitost, ker je v šte-
vilnih primerih naloga raziskovalcev v tem, da želijo raziskati skupino
medsebojno povezanih odnosov, kar ni mogoče z eno samo multivariatno
tehniko. Zato so razvili tehniko strukturirano modeliranje enačb (angl.
structural equation modelling – SEM), za katero je značilna sposobnost
ocenjevanja multiplih in medsebojno povezanih odvisnosti in hkrati tudi
sposobnost vključevanja latentnih spremenljivk posameznih konstruk-
tov (v našem primeru konstruktov človeški kapital, organizacijska klima
in uspešnost poslovanja), kjer lahko latentne spremenljivke ponazorimo
z eno ali več opazovanimi spremenljivkami, pri pojasnjevanju odnosov
pa se upoštevajo tudi merske napake omenjenih spremenljivk. Modelira-
nje strukturnih enačb (SEM) (Milfelner, Mumel in Snoj 2006) vključu-
je in kombinira tako elemente faktorske analize z namenom identifikaci-
je osnovnih konstruktov oz. idej, ki definirajo neodvisno spremenljivko,
kot tudi elemente regresijske analize. SEM omogoča izračunavanje ocen
zanesljivosti, ključnih za vrednotenje vsakega osnovnega konstrukta, kot
tudi merjenje posrednega in neposrednega vpliva med spremenljivkami v
modelu (Myers in Mullet 2003).
Modeliranje z linearnimi strukturnimi enačbami, konfirmativna
faktorska analiza in strukturni model
Za namen analize odnosov med več spremenljivkami v sistemu regresij-
skih enačb smo z uporabo modeliranja z linearnimi strukturnimi enačba-
mi ob uporabi programov SPSS in AMOS razvili strukturni model. Tega
smo nato še nadgradili z določenimi povezavami med spremenljivkami.
Model je sestavljen iz dveh delov. Najprej smo v prvem delu na osno-
vi konfirmativne faktorske analize, ki smo jo izvedli za konstrukt človeš-
ki kapital, konstrukt organizacijska klima in konstrukt uspešnost poslo-
vanja, potrdili obstoj iz teorije izhajajoče predvidene faktorske strukture.
Nato smo na podlagi konfirmativne faktorske analize določili standar-
dizirane uteži merjenih spremenljivk oz. trditev za posamezne spremen-
ljivke oz. dimenzije preučevanih konstruktov. Nato smo na podlagi vred-
nosti standardiziranih uteži prikazali, katere trditve najbolj pojasnjujejo
faktorje. Ob tem smo na osnovi Cronbachovega α-koeficienta preverili še
zanesljivost dobljenih faktorjev.
Hair idr. (2006) opredeljujejo, da raziskovalec z multivariatnimi teh-
nikami občiajno želi razširiti svojo statistično učinkovitost, ker je v šte-
vilnih primerih naloga raziskovalcev v tem, da želijo raziskati skupino
medsebojno povezanih odnosov, kar ni mogoče z eno samo multivariatno
tehniko. Zato so razvili tehniko strukturirano modeliranje enačb (angl.
structural equation modelling – SEM), za katero je značilna sposobnost
ocenjevanja multiplih in medsebojno povezanih odvisnosti in hkrati tudi
sposobnost vključevanja latentnih spremenljivk posameznih konstruk-
tov (v našem primeru konstruktov človeški kapital, organizacijska klima
in uspešnost poslovanja), kjer lahko latentne spremenljivke ponazorimo
z eno ali več opazovanimi spremenljivkami, pri pojasnjevanju odnosov
pa se upoštevajo tudi merske napake omenjenih spremenljivk. Modelira-
nje strukturnih enačb (SEM) (Milfelner, Mumel in Snoj 2006) vključu-
je in kombinira tako elemente faktorske analize z namenom identifikaci-
je osnovnih konstruktov oz. idej, ki definirajo neodvisno spremenljivko,
kot tudi elemente regresijske analize. SEM omogoča izračunavanje ocen
zanesljivosti, ključnih za vrednotenje vsakega osnovnega konstrukta, kot
tudi merjenje posrednega in neposrednega vpliva med spremenljivkami v
modelu (Myers in Mullet 2003).
