Page 128 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 128
Število faktorjev smo določili na osnovi:
– Kaiserjevega kriterija, tj. števila lastnih vrednosti spremenljivk, ki
so večje kot 1 (λ > 1);
– diagrama lastnih vrednosti (angl. Scree Plot);
– glede na interpretabilnost faktorjev.
Eksplorativna faktorska analiza
Za preverjanje posameznih konstruktov smo uporabili eksplorativno in
konfirmativno faktorsko analizo, ki je skupno ime za nekaj multivariat
nih statističnih metod. S faktorsko analizo identificiramo ločene dimen-
zije v strukturi podatkov med velikim številom spremenljivk, pozneje pa
128 še določimo stopnjo, do katere je vsaka spremenljivka pojasnjena z vsako
dimenzijo. Na podlagi niza opazovanih odvisnih in neodvisnih spremen-
ljivk skozi stopnje faktorske analize oblikujemo nove spremenljivke, t. i.
faktorje. Faktorska analiza poišče latentne faktorje, ki delujejo v ozadju
in tako prispevajo k oblikovanju spremenljivk. Če dobljenih rezultatov ne
moremo najsmiselneje interpretirati, uporabimo rotacijo faktorjev, kjer
poznamo: poševne rotacije (kjer so faktorji medsebojno odvisni) in pra-
vokotne rotacije (kjer faktorji niso odvisni), v obeh primerih pa sta deleža
pojasnjene variance in komunalitete enaka (Gomezelj Omerzel 2009, 63).
Pred uporabo faktorske analize je treba preveriti primernost podatkov za
njeno uporabo, saj mora med spremenljivkami obstajati določena stopnja
povezanosti. Pogledati moramo korelacijsko matriko, ki je matrika parci-
alnih korelacij med spremenljivkami ali stopnja, do katere faktorji pojas
njujejo drug drugega.
Uporabimo pa tudi KMO- (angl. Keiser-Meyer-Olkin Measure of
Sampling Adequacy, mera ustreznosti vzorca) in Bartlettov preizkus
(angl. Bartlett‘s test of Sphericity). Statistika KMO meri moč poveza-
ve, z Bartlettovim preizkusom pa preverjamo, ali je korelacijska matri-
ka enotska. Če ni enotska, so opazovane spremenljivke do določene mere
povezane.
Eksplorativna faktorska analiza poskuša večjo skupino spremenljivk
zmanjšati v manjše število spremenljivk – faktorjev. Konfirmativna fak-
torska analiza že predvideva obstoj takih faktorjev in potem preveri, ali
to drži ali ne (Aaker in Day 1990; Kim in Mueller 1987). Ponavadi se eks
plorativna analiza uporablja za analizo konstruktov, s konfirmativno pa
potrdimo veljavnost rezultatov prve (Antončič 2000).
– Kaiserjevega kriterija, tj. števila lastnih vrednosti spremenljivk, ki
so večje kot 1 (λ > 1);
– diagrama lastnih vrednosti (angl. Scree Plot);
– glede na interpretabilnost faktorjev.
Eksplorativna faktorska analiza
Za preverjanje posameznih konstruktov smo uporabili eksplorativno in
konfirmativno faktorsko analizo, ki je skupno ime za nekaj multivariat
nih statističnih metod. S faktorsko analizo identificiramo ločene dimen-
zije v strukturi podatkov med velikim številom spremenljivk, pozneje pa
128 še določimo stopnjo, do katere je vsaka spremenljivka pojasnjena z vsako
dimenzijo. Na podlagi niza opazovanih odvisnih in neodvisnih spremen-
ljivk skozi stopnje faktorske analize oblikujemo nove spremenljivke, t. i.
faktorje. Faktorska analiza poišče latentne faktorje, ki delujejo v ozadju
in tako prispevajo k oblikovanju spremenljivk. Če dobljenih rezultatov ne
moremo najsmiselneje interpretirati, uporabimo rotacijo faktorjev, kjer
poznamo: poševne rotacije (kjer so faktorji medsebojno odvisni) in pra-
vokotne rotacije (kjer faktorji niso odvisni), v obeh primerih pa sta deleža
pojasnjene variance in komunalitete enaka (Gomezelj Omerzel 2009, 63).
Pred uporabo faktorske analize je treba preveriti primernost podatkov za
njeno uporabo, saj mora med spremenljivkami obstajati določena stopnja
povezanosti. Pogledati moramo korelacijsko matriko, ki je matrika parci-
alnih korelacij med spremenljivkami ali stopnja, do katere faktorji pojas
njujejo drug drugega.
Uporabimo pa tudi KMO- (angl. Keiser-Meyer-Olkin Measure of
Sampling Adequacy, mera ustreznosti vzorca) in Bartlettov preizkus
(angl. Bartlett‘s test of Sphericity). Statistika KMO meri moč poveza-
ve, z Bartlettovim preizkusom pa preverjamo, ali je korelacijska matri-
ka enotska. Če ni enotska, so opazovane spremenljivke do določene mere
povezane.
Eksplorativna faktorska analiza poskuša večjo skupino spremenljivk
zmanjšati v manjše število spremenljivk – faktorjev. Konfirmativna fak-
torska analiza že predvideva obstoj takih faktorjev in potem preveri, ali
to drži ali ne (Aaker in Day 1990; Kim in Mueller 1987). Ponavadi se eks
plorativna analiza uporablja za analizo konstruktov, s konfirmativno pa
potrdimo veljavnost rezultatov prve (Antončič 2000).
