Page 364 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 364
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
konservatorija za glasbo in igralsko umetnost v jugoslovanskem prostoru se-
veda ni[so] imel[i] prav«.34
Podatek, da je Hrvaški glasbeni zavod svojo šolo razglasil za konser-
vatorij, je še posebej zanimiv z dveh vidikov. Najprej zato, ker je bil to sa-
mostojni akt uprave Zavoda, ne pa odločitev pristojnih organov, kar se nam
danes lahko zdi nemogoče v birokratsko tako urejeni državi, kot je bila Av-
stro-Ogrska. Treba je upoštevati, da je birokracija popuščala svojo strogost
med vojno, ko je monarhija izginjala. Prav oktobra 1916, ko je vlada izdala
potrdilo o ustanovitvi konservatorija, je Franc Jožef zbolel in kmalu umrl.
Pri drugem vidiku gre za razumevanje tega, kaj se je dejansko zgodilo v
glasbeni šoli, torej kateri so bili argumenti, da je uprava zavoda šolo prei-
menovala v konservatorij. V dveh temeljnih zgodovinskih delih glasbene-
ga zavoda, v kroniki Antuna Goglie iz leta 192735 in knjigi Ladislava Šabana
150 let Hrvaškega glasbenega zavoda iz leta 1982, so razvidni nekateri sledovi
preoblikovanja organizacije, vendar le preimenovanja – Šaban je celo zapi-
sal, da je uprava od oblasti »izsilila« potrditev razglasitve konservatorja36 in
ga imenovala Konzervatorij Hrvatskog zemaljskog glazbenog zavoda, krajše:
Hrvatski konzervatorij. Kot so napisali v izvestju leta 1917:
Ravnateljstvo je hotelo s tem sklepom ovreči napačno razumevanje
neobveščenih krogov, ki mislijo, da ta glasbena šola zavoda po svoji
zgradbi in učnem načrtu ni popolnoma enakovredna drugim kon-
servatorijem, ampak le nekakšna priprava za takšne višje šole.37
Dobrih deset let, preden je izšla Šabanova knjiga o zavodu, je v svojem
besedilu o glasbeni šoli HGZ zapisal tezo, da je bila zavodska šola de facto
konservatorij že 25 let pred uradnim imenovanjem, torej leta 1891, ko je za-
živela Klaićeva reforma glasbene šole.38 Dejansko bi se lahko letnica usta-
34 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, od nastanka konser-
vatorija do Akademije za glasbo 1919–1946 (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1995), 18.
35 Goglia, Hrvatski glazbeni zavod 1827.–1927.
36 Ravnateljstvo je »iznudilo od vlade njegovu potvrdu«, Šaban, 150 godina Hrvatskog
glazbenog zavoda, 102.
37 »Ravnateljstvo je tim zaključkom htjelo stati na put posve krivomu mnijenju neupuće-
nih krugova, koji misle, da ova zavodska glazbena škola nije po svojemu ustroju, ni po
naučnoj osnovi posve ravna ostalim konzervatorijima, već da je tek neka priprava za
ovakove više škole.« Izvještaj Konzervatorija Hrvatskoga zemaljskoga Glazbenoga za-
voda u Zagrebu za školsku godinu 1916–1917., 30.
38 Šaban, »Muzička škola Hrvatskog glazbenog zavoda u Zagrebu (1829–1920)«, 37–38,
kjer je zapisal: »Glazbeni zavod već od 1891. zaista djeluje kao konzervatorij, premda
362
konservatorija za glasbo in igralsko umetnost v jugoslovanskem prostoru se-
veda ni[so] imel[i] prav«.34
Podatek, da je Hrvaški glasbeni zavod svojo šolo razglasil za konser-
vatorij, je še posebej zanimiv z dveh vidikov. Najprej zato, ker je bil to sa-
mostojni akt uprave Zavoda, ne pa odločitev pristojnih organov, kar se nam
danes lahko zdi nemogoče v birokratsko tako urejeni državi, kot je bila Av-
stro-Ogrska. Treba je upoštevati, da je birokracija popuščala svojo strogost
med vojno, ko je monarhija izginjala. Prav oktobra 1916, ko je vlada izdala
potrdilo o ustanovitvi konservatorija, je Franc Jožef zbolel in kmalu umrl.
Pri drugem vidiku gre za razumevanje tega, kaj se je dejansko zgodilo v
glasbeni šoli, torej kateri so bili argumenti, da je uprava zavoda šolo prei-
menovala v konservatorij. V dveh temeljnih zgodovinskih delih glasbene-
ga zavoda, v kroniki Antuna Goglie iz leta 192735 in knjigi Ladislava Šabana
150 let Hrvaškega glasbenega zavoda iz leta 1982, so razvidni nekateri sledovi
preoblikovanja organizacije, vendar le preimenovanja – Šaban je celo zapi-
sal, da je uprava od oblasti »izsilila« potrditev razglasitve konservatorja36 in
ga imenovala Konzervatorij Hrvatskog zemaljskog glazbenog zavoda, krajše:
Hrvatski konzervatorij. Kot so napisali v izvestju leta 1917:
Ravnateljstvo je hotelo s tem sklepom ovreči napačno razumevanje
neobveščenih krogov, ki mislijo, da ta glasbena šola zavoda po svoji
zgradbi in učnem načrtu ni popolnoma enakovredna drugim kon-
servatorijem, ampak le nekakšna priprava za takšne višje šole.37
Dobrih deset let, preden je izšla Šabanova knjiga o zavodu, je v svojem
besedilu o glasbeni šoli HGZ zapisal tezo, da je bila zavodska šola de facto
konservatorij že 25 let pred uradnim imenovanjem, torej leta 1891, ko je za-
živela Klaićeva reforma glasbene šole.38 Dejansko bi se lahko letnica usta-
34 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, od nastanka konser-
vatorija do Akademije za glasbo 1919–1946 (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1995), 18.
35 Goglia, Hrvatski glazbeni zavod 1827.–1927.
36 Ravnateljstvo je »iznudilo od vlade njegovu potvrdu«, Šaban, 150 godina Hrvatskog
glazbenog zavoda, 102.
37 »Ravnateljstvo je tim zaključkom htjelo stati na put posve krivomu mnijenju neupuće-
nih krugova, koji misle, da ova zavodska glazbena škola nije po svojemu ustroju, ni po
naučnoj osnovi posve ravna ostalim konzervatorijima, već da je tek neka priprava za
ovakove više škole.« Izvještaj Konzervatorija Hrvatskoga zemaljskoga Glazbenoga za-
voda u Zagrebu za školsku godinu 1916–1917., 30.
38 Šaban, »Muzička škola Hrvatskog glazbenog zavoda u Zagrebu (1829–1920)«, 37–38,
kjer je zapisal: »Glazbeni zavod već od 1891. zaista djeluje kao konzervatorij, premda
362
