Page 13 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 13
dari, da »predmeti in ljudje v sistemu reagirajo medsebojno skozi
povratne zanke, kjer sprememba ene spremenljivke vpliva skozi čas na
ostale, ki zopet vplivajo na izvorno spremenljivko.« To lahko prikažemo z
vzročno- posledičnim diagramom. Vzročno-posledični diagram populacije
je prikazan na sliki 1.
Slika 1: Vzročno posledični diagram populacije
+ +
Smrt +
+ Rojstvo + Populacija -
+- Stopnja smrti
Stopnja rojstev
Vir: Jere Lazanski in Kljajić, 2006
Jere Lazanski in Kljajić (2006) opisujeta vzročno posledični diagram
populacije: večja populacija( + ) več rojstev ( + ), več rojstev, večja
populacija. Skratka, predstavljen je krog pozitivne povratne zveze ali
okrepitveni krog (angl. reinforcing circle). Drugi krog pa predstavlja večjo
populacijo( + ) večjo smrtnost ( + ), večja smrtnost pa manjšo populacijo
(-) torej regulacijski krog ali krog negativne povratne zveze. Na primeru
tega modela smo v sklopu naše raziskave sestavili CLD konsistentnosti
turistične ponudbe destinacije. Pri tem predpostavljamo, da »sistemska
dinamika opredeljuje, pojasnjuje in poskuša odpraviti problem vedenja pri
družbeno-ekonomskih sistemih, predvsem z opredelitvijo povratnih zank
v sistemu« (Patterson, Niccolucci in Marchettini, 2008, 411). Pri tem ne
gre zanemariti, da je bil CLD že apliciran na turizem na primeru okoljskega
odtisa v turizmu (Patterson et al., 2008), doživljajskega turizma
(Semeniuk, Haider, Cooper, Rothley, 2010), obalnega okoljskega turizma
(Sano, Richards, Medina, 2014), prireditvenega turizma (Jere Lazanski,
2009; Golob, Jere Jakulin, 2014; Jere Jakulin, Golob, 2015), razvoja
turizma (Ropret et al., 2014), razvoja Kanarskih otokov na poudarku
trajnostnih spremenljivk (Kljajić, Legna Verna, Škraba, 2005), okolju
prijaznih kmetij v navezavi s turizmom (Magnuszewski et al., 2005),
trajnostnega turizma (Jere Lazanski, 2010), kompleksnega turističnega
sistema s poudarkom na trajnostnem razvoju (Van Mai Bosch, Maani,
2011), večkriterijskega odločanja v turizmu (Jere Lazanski, Kljaić, Škraba,
2003); ostaja pa še veliko možnosti apliciranja vzročno-posledičnega
11
povratne zanke, kjer sprememba ene spremenljivke vpliva skozi čas na
ostale, ki zopet vplivajo na izvorno spremenljivko.« To lahko prikažemo z
vzročno- posledičnim diagramom. Vzročno-posledični diagram populacije
je prikazan na sliki 1.
Slika 1: Vzročno posledični diagram populacije
+ +
Smrt +
+ Rojstvo + Populacija -
+- Stopnja smrti
Stopnja rojstev
Vir: Jere Lazanski in Kljajić, 2006
Jere Lazanski in Kljajić (2006) opisujeta vzročno posledični diagram
populacije: večja populacija( + ) več rojstev ( + ), več rojstev, večja
populacija. Skratka, predstavljen je krog pozitivne povratne zveze ali
okrepitveni krog (angl. reinforcing circle). Drugi krog pa predstavlja večjo
populacijo( + ) večjo smrtnost ( + ), večja smrtnost pa manjšo populacijo
(-) torej regulacijski krog ali krog negativne povratne zveze. Na primeru
tega modela smo v sklopu naše raziskave sestavili CLD konsistentnosti
turistične ponudbe destinacije. Pri tem predpostavljamo, da »sistemska
dinamika opredeljuje, pojasnjuje in poskuša odpraviti problem vedenja pri
družbeno-ekonomskih sistemih, predvsem z opredelitvijo povratnih zank
v sistemu« (Patterson, Niccolucci in Marchettini, 2008, 411). Pri tem ne
gre zanemariti, da je bil CLD že apliciran na turizem na primeru okoljskega
odtisa v turizmu (Patterson et al., 2008), doživljajskega turizma
(Semeniuk, Haider, Cooper, Rothley, 2010), obalnega okoljskega turizma
(Sano, Richards, Medina, 2014), prireditvenega turizma (Jere Lazanski,
2009; Golob, Jere Jakulin, 2014; Jere Jakulin, Golob, 2015), razvoja
turizma (Ropret et al., 2014), razvoja Kanarskih otokov na poudarku
trajnostnih spremenljivk (Kljajić, Legna Verna, Škraba, 2005), okolju
prijaznih kmetij v navezavi s turizmom (Magnuszewski et al., 2005),
trajnostnega turizma (Jere Lazanski, 2010), kompleksnega turističnega
sistema s poudarkom na trajnostnem razvoju (Van Mai Bosch, Maani,
2011), večkriterijskega odločanja v turizmu (Jere Lazanski, Kljaić, Škraba,
2003); ostaja pa še veliko možnosti apliciranja vzročno-posledičnega
11
