Page 14 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 14
diagrama (CLD) v turizmu neraziskane konsistentnosti ponudbe
destinacije. V tem pogledu je potrebno na tej točki nekatere izbrane CLD
modele s področja turistične dejavnosti dodatno obrazložiti.
Ropret et al. (2014) so s pomočjo sistemskega pristopa želeli izboljšati
inovativnost strategije slovenskega turizma. Z raziskavo so ugotovili, da
je strategija slovenskega turizma dragocena, vendar ne predstavlja
optimalnega modela razvoja slovenskega turizma v prihodnje. Avtorji
menijo, da sta prav sistemsko mišljenje in sistemska dinamika orodji za
hitrejši razvoj strateških in odločitvenih procesov. Zato so v nadaljevanju
razvili kvalitativni CLD model razvoja turizma. V svoj model so, napram
prejšnjemu, dodatno vključili kazalnik želeni razvoj turistične destinacije.
Prav tako sta Golob in Jere Jakulin (2014) ter Jere Jakulin in Golob (2015)
v ožjem segmentu turizma razvili CLD model zakonodajnega sistema
prireditev. Obe raziskavi v modelu poleg ostalih kriterijev (slovenska
zakonodaja, klasifikacija prireditev, javne prireditve, sponzorstvo in
investicije …) omenjata elemente, ki pripomorejo k trajnostnemu razvoju
prireditev in sicer ohranjanje okolja, privlačnost prireditvenega okolja in
število obiskovalcev. Na podlagi CLD modela sta bila razvita simulacijska
modela za podporo odločanju klasifikacije prireditev. Modela opisujeta, da
si prav s sistemskim pristopom vedno prizadevamo razumeti problem in
iščemo optimalno rešitev. V nadaljevanju pa sta s kvalitativnim
modeliranjem iskali najbolj ustrezno rešitev za rešitev raziskovalnega
vprašanja, kako doseči visoko kakovost in unikatnost prireditev. Nadalje,
Magnuszewski et al. (2005) so na podlagi štirih glavnih kriterijih (zeleni
turizem, okoljska kakovost, okolju prijazne kmetije in zeleni lokalni
produkti) razvili model trajnostne regije, katerega so nato razčlenili in
posledično je nastal CLD model okolju prijaznih kmetij. V nadaljevanju
trdijo, da je potrebno CLD diagrame oblikovati postopoma, začenši z
enojnim krogom in nato oblikovati diagram okrog le-tega. V glavnem
predpostavljajo, da okoljski standardi povečujejo raven okolju prijaznih
praks, kar posledično z zakasnitvijo vodi k izboljšanju kakovosti okolja, k
turistični atraktivnosti, k dodatnemu profitu zaradi zelenega turizma, itd..
Patterson et al. (2008) predstavljajo model, ki upošteva razliko med
opazovano in želeno ravnjo okoljskega odtisa turistov in prebivalcev. V
nadaljevanju trdijo, da sistem pomeni dolgoročnejši pogled na vplive
turizma in ne le tistih, ki se lahko takoj in neposredno zaznavajo. Opis
CLD modela, ki se nanaša na naravni kapital turističnega sistema, so
obrazložili v smislu povratnih informacij (zank), zalog (ravni) in tokov
12
destinacije. V tem pogledu je potrebno na tej točki nekatere izbrane CLD
modele s področja turistične dejavnosti dodatno obrazložiti.
Ropret et al. (2014) so s pomočjo sistemskega pristopa želeli izboljšati
inovativnost strategije slovenskega turizma. Z raziskavo so ugotovili, da
je strategija slovenskega turizma dragocena, vendar ne predstavlja
optimalnega modela razvoja slovenskega turizma v prihodnje. Avtorji
menijo, da sta prav sistemsko mišljenje in sistemska dinamika orodji za
hitrejši razvoj strateških in odločitvenih procesov. Zato so v nadaljevanju
razvili kvalitativni CLD model razvoja turizma. V svoj model so, napram
prejšnjemu, dodatno vključili kazalnik želeni razvoj turistične destinacije.
Prav tako sta Golob in Jere Jakulin (2014) ter Jere Jakulin in Golob (2015)
v ožjem segmentu turizma razvili CLD model zakonodajnega sistema
prireditev. Obe raziskavi v modelu poleg ostalih kriterijev (slovenska
zakonodaja, klasifikacija prireditev, javne prireditve, sponzorstvo in
investicije …) omenjata elemente, ki pripomorejo k trajnostnemu razvoju
prireditev in sicer ohranjanje okolja, privlačnost prireditvenega okolja in
število obiskovalcev. Na podlagi CLD modela sta bila razvita simulacijska
modela za podporo odločanju klasifikacije prireditev. Modela opisujeta, da
si prav s sistemskim pristopom vedno prizadevamo razumeti problem in
iščemo optimalno rešitev. V nadaljevanju pa sta s kvalitativnim
modeliranjem iskali najbolj ustrezno rešitev za rešitev raziskovalnega
vprašanja, kako doseči visoko kakovost in unikatnost prireditev. Nadalje,
Magnuszewski et al. (2005) so na podlagi štirih glavnih kriterijih (zeleni
turizem, okoljska kakovost, okolju prijazne kmetije in zeleni lokalni
produkti) razvili model trajnostne regije, katerega so nato razčlenili in
posledično je nastal CLD model okolju prijaznih kmetij. V nadaljevanju
trdijo, da je potrebno CLD diagrame oblikovati postopoma, začenši z
enojnim krogom in nato oblikovati diagram okrog le-tega. V glavnem
predpostavljajo, da okoljski standardi povečujejo raven okolju prijaznih
praks, kar posledično z zakasnitvijo vodi k izboljšanju kakovosti okolja, k
turistični atraktivnosti, k dodatnemu profitu zaradi zelenega turizma, itd..
Patterson et al. (2008) predstavljajo model, ki upošteva razliko med
opazovano in želeno ravnjo okoljskega odtisa turistov in prebivalcev. V
nadaljevanju trdijo, da sistem pomeni dolgoročnejši pogled na vplive
turizma in ne le tistih, ki se lahko takoj in neposredno zaznavajo. Opis
CLD modela, ki se nanaša na naravni kapital turističnega sistema, so
obrazložili v smislu povratnih informacij (zank), zalog (ravni) in tokov
12
