Page 25 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 25
schma, 2005 v Mei in drugi 2011), spet drugi poudarjajo, da je
inovacija na ravni destinacije močno odvisna od mreženja in sodelovanja
javnega in zasebnega sektorja, saj delovanje v izolaciji redkeje pripelje do
pojava inovacij (ibid.).

Država je tako rekoč dolžna nuditi podporno okolje malim in srednje
velikim podjetjem (MSP), še posebej pri inovacijah. Michael and Pearce
(2009) v Mei in drugi 2011, trdita, da so podjetja ključnega pomena za
inovacije (tako v razvitih kot nerazvitih državah) in vodijo do
individualnega ter nacionalnega bogastva. Zaradi tega je intervencija
države pomembna v smislu podpore podjetjem zasebnega sektorja in
močno vpliva na njihovo sposobnost inoviranja. MSP predstavljajo
pomemben delež turistične industrije, ki je v splošnem prepoznan kot
neinovativen zaradi pomanjkanja sredstev ter drugih virov in je posledično
nenaklonjen lastnim raziskavam in razvoju (Križaj in drugi, 2014).

Raziskave in razvoj (R&R) so nujno potrebne, če od podjetij pričakujemo
inovacije in inovativno obnašanje (Parisi in drugi, 2005 v Mei in drugi,
2011). Investicije v R&R so tradicionalno nepovezane s turistično
industrijo, še posebej, če jih primerjamo s proizvodnim sektorjem
(Coombs & Miles, 2000; Hjalager, 2002; Jacob in drugi, 2003). Mei in
drugi (2011) ugotavljajo, da bi R&R v turistični industriji vsaj delno
morale postati odgovornost države, saj v sektorju prevladujejo manjša
podjetja, ki za razliko od proizvodnega sektorja v večini nimajo lastnega
R&R oddelka. Inovativnost lahko v storitvenih panogah na splošno zelo
pomembno vpliva na državno gospodarstvo, pri čemer na njo pomembno
vplivajo politike, ki spodbujajo investicije. Zato je inovacijska sposobnost
turističnih podjetij v veliki večini odvisna od okolja, ki spodbuja
inovativnost in ki ga lahko ustvari država (Jeffries, 2001; Hall in Williams,
2008; Nordin in Svensson, 2005).

Za Slovenijo je bilo v obsežni nacionalni raziskavi (Likar in drugi, 2011)
ugotovljeno, da so slovenska inovativna storitvena podjetja poslovno
uspešnejša od neinovativnih: po čistih prihodkih od prodaje, po prihodkih
na zaposlenega, po rasti števila zaposlenih, kapitala in sredstev, po
donosnosti in z višjo bruto dodano vrednost na zaposlenega ter višjo rastjo
plač. Drži torej logična povezava, da za večjo poslovno uspešnost
potrebujemo (tudi) več inovativnosti. Slovenski strateški razvojni
dokumenti (Vlada RS, 2012; Uran in drugi, 2006) potrjujejo, da v skladu
s tem obstaja namera po iskanju inovativnejših in atraktivnejših turističnih

23
   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30