Page 30 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 30
turistične informacije in statistika ter trženje turizma. Identificirane
gospodarske prednosti Nove Zelandije so: stabilni makroekonomski okvir,
odprta in konkurenčna mikro-ekonomija, urejena infrastruktura, sodobna
družba, zdravo in razmeroma usposobljeno prebivalstvo ter usklajeno
okoljsko upravljanje. V njihovih strateških razvojnih dokumentih so
poudarjeni naslednji z inovativnostjo povezani vidiki: odpravljanje
problemov izvoza in spodbujanje povezav z mednarodnimi trgi; privabljanje
tujih naložb, ki prispevajo k razvoju domačega gospodarstva; inovacijska
podpora v podjetjih; razvoj zmogljivih in usposobljenih zaposlenih;
sodelovanje z industrijskimi sektorji in regijami za odpravo ovir za rast;
spodbujanje vzpostavljanja tesnejših povezav med gospodarstvom,
izobraževalnimi ustanovami in raziskovalci. Norveška vlada je identificirala
naslednja razvojna področja, ki spodbujajo in omogočajo inovativnost: pogoji
za trgovanje in gospodarstvo, izobraževalni sistem, na raziskavah temelječe
gospodarstvo, podjetja z visokim potencialom rasti, informacijska in fizična
infrastruktura. Da bi lahko dosegli zastavljene cilje, je Norveška
reorganizirala institucije povezane z inovativnostjo. Najpomembnejši ukrep
je bila ustanovitev Innovation Norway, katere glavna funkcija je spodbujanje
regionalnega razvoja s financiranjem podjetij in posameznikov. Kot pri prej
omenjenih državah tudi norveška nacionalna inovacijska strategija ne omenja
turizma, vendar pa se turizem pogosteje pojavlja v drugih razvojnih
dokumentih in politikah ter je kljub temu večkrat prepoznan kot del
nacionalnega inovacijskega sistema.
Poleg omenjenih držav Hall in Williams analizirata še Tajsko in Veliko
Britanijo, za vse predhodno naštete pa povzameta naslednje ugotovitve:
turizem je na splošno prezrt kot ciljni sektor v nacionalnih
inovacijskih politikah,
turistična podjetja in organizacije kljub njihovi pomembnosti pri
zagotavljanju delovnih mest in gospodarske rasti prejemajo malo
neposredne finančne podpore iz naslova nacionalnih inovacijskih
sredstev,
analiza več kot 10.000 projektov, v katerih so bila vključena MSP,
financirana v četrtem, petem in šestem paketu (FP4, FP5, FP6) EU
okvirnih programov, je pokazala, da samo 1% teh podjetij omenja
turizem v njihovih opisih projektov,
turizem je na splošno slabo povezan z NIS,
storitveni sektor postaja prepoznan kot področje priložnosti za
inoviranje, vendar predvsem na specifičnih področjih, kot so
28
gospodarske prednosti Nove Zelandije so: stabilni makroekonomski okvir,
odprta in konkurenčna mikro-ekonomija, urejena infrastruktura, sodobna
družba, zdravo in razmeroma usposobljeno prebivalstvo ter usklajeno
okoljsko upravljanje. V njihovih strateških razvojnih dokumentih so
poudarjeni naslednji z inovativnostjo povezani vidiki: odpravljanje
problemov izvoza in spodbujanje povezav z mednarodnimi trgi; privabljanje
tujih naložb, ki prispevajo k razvoju domačega gospodarstva; inovacijska
podpora v podjetjih; razvoj zmogljivih in usposobljenih zaposlenih;
sodelovanje z industrijskimi sektorji in regijami za odpravo ovir za rast;
spodbujanje vzpostavljanja tesnejših povezav med gospodarstvom,
izobraževalnimi ustanovami in raziskovalci. Norveška vlada je identificirala
naslednja razvojna področja, ki spodbujajo in omogočajo inovativnost: pogoji
za trgovanje in gospodarstvo, izobraževalni sistem, na raziskavah temelječe
gospodarstvo, podjetja z visokim potencialom rasti, informacijska in fizična
infrastruktura. Da bi lahko dosegli zastavljene cilje, je Norveška
reorganizirala institucije povezane z inovativnostjo. Najpomembnejši ukrep
je bila ustanovitev Innovation Norway, katere glavna funkcija je spodbujanje
regionalnega razvoja s financiranjem podjetij in posameznikov. Kot pri prej
omenjenih državah tudi norveška nacionalna inovacijska strategija ne omenja
turizma, vendar pa se turizem pogosteje pojavlja v drugih razvojnih
dokumentih in politikah ter je kljub temu večkrat prepoznan kot del
nacionalnega inovacijskega sistema.
Poleg omenjenih držav Hall in Williams analizirata še Tajsko in Veliko
Britanijo, za vse predhodno naštete pa povzameta naslednje ugotovitve:
turizem je na splošno prezrt kot ciljni sektor v nacionalnih
inovacijskih politikah,
turistična podjetja in organizacije kljub njihovi pomembnosti pri
zagotavljanju delovnih mest in gospodarske rasti prejemajo malo
neposredne finančne podpore iz naslova nacionalnih inovacijskih
sredstev,
analiza več kot 10.000 projektov, v katerih so bila vključena MSP,
financirana v četrtem, petem in šestem paketu (FP4, FP5, FP6) EU
okvirnih programov, je pokazala, da samo 1% teh podjetij omenja
turizem v njihovih opisih projektov,
turizem je na splošno slabo povezan z NIS,
storitveni sektor postaja prepoznan kot področje priložnosti za
inoviranje, vendar predvsem na specifičnih področjih, kot so
28
