Page 151 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 151
marko marinčič
Ilešič je v svojem ilirističnem zanosu Trubarju in deželnim stanovom
med drugim očital premajhno pozornost do turške nevarnosti:
Sredi te turške nevarnosti, ko so seljaki kri in novce žrtvovali zoper
Turke, pa so stanovi notranje-avstrijski za Dalmatinovo biblijo dali 8000
fl. In zgodovina je rekla: Zoper Turke in za gradbo trdnjav stanovi niso
imeli denarja. Kako pa so mogli denar dajati za sv. pismo?
Bil je to dvojen boj: boj duha in boj orožja. Rešiti svoje prepričanje se je
zdelo važnejše in silnejše delo nego poganjati vnanjega sovražnika. [...] In
vendar se ti zdi, ko gledaš naše dežele zatopljene v verski boj, da vidiš mlaj-
šega vrstnika tem dogodkom, cesarja Rudolfa II., kako se je v Pragi zaprl
v svoje dvorane in se bavil z astrologijo in slikarstvom, po zvezdah iskal
usodo svoje hiše, ko je Hrvatska plavala v krvi. Zdi se ti, da vidiš človeka le
moliti, ko mu razbojnik razdira hišo. (1908, XIV–XV)47
Ungnad, ne Trubar, je bil tisti, ki je želel spreobračati Turke, »in si-
cer s slovansko (hrvatsko) besedo in knjigo«:
Nadalje nam je uvaževati namero, s katero so med drugim protestan-
ti tako vneto pospeševali naš protestantski pokret. I p r e o b r n i t i [sic!]
so hoteli Turke, in sicer s slovansko (hrvatsko) besedo in knjigo. Ta ideja,
ki pomeni veliko kulturno misijo slovanstva, prvotno ni bila Trubarjeva
niti je bila, ko jo je spoznal, glavna svrha njegovega delovanja. Tako idejo
je mogel započeti mož, ki je gledal dalje in drugam; mož kakor Ungnad jo
je mogel gojiti, ker je posvetil prvo polovico svojega življenja bojem s Tur-
ki, a konec hrvatskemu tisku. (1908, XV)
Ilešičev pogled je karseda vergerijevski – razen v eni podrobnosti.
Čeprav mejo s Turčijo potiska južneje od Trubarja, ilirizem razume v
duhu romantičnega nacionalizma. Zato Trubarju očita brezbrižnost do
47 Podobno se o Ungnadu izraža tudi Esswein (2016, 94–96), ki pa tudi Trubarju
(prim. str. 172) pripisuje zelo široke, najbrž preširoke ambicije. Knjiga je sicer ekla-
tanten primer ignorantskega anglocentričnega imperializma: ne citira niti del Ca-
vazze in sploh nobene italijanske literature, slovenske in hrvaške pa sploh ne poz-
na. Neko bibliografsko enoto navaja v tejle obliki: Sošo, Uredil, ed. Vera in Hoten
ja: Studije o Primožu Trobarju in njegovem Času. Jerše: Sovenska Matica, 2009.
149
Ilešič je v svojem ilirističnem zanosu Trubarju in deželnim stanovom
med drugim očital premajhno pozornost do turške nevarnosti:
Sredi te turške nevarnosti, ko so seljaki kri in novce žrtvovali zoper
Turke, pa so stanovi notranje-avstrijski za Dalmatinovo biblijo dali 8000
fl. In zgodovina je rekla: Zoper Turke in za gradbo trdnjav stanovi niso
imeli denarja. Kako pa so mogli denar dajati za sv. pismo?
Bil je to dvojen boj: boj duha in boj orožja. Rešiti svoje prepričanje se je
zdelo važnejše in silnejše delo nego poganjati vnanjega sovražnika. [...] In
vendar se ti zdi, ko gledaš naše dežele zatopljene v verski boj, da vidiš mlaj-
šega vrstnika tem dogodkom, cesarja Rudolfa II., kako se je v Pragi zaprl
v svoje dvorane in se bavil z astrologijo in slikarstvom, po zvezdah iskal
usodo svoje hiše, ko je Hrvatska plavala v krvi. Zdi se ti, da vidiš človeka le
moliti, ko mu razbojnik razdira hišo. (1908, XIV–XV)47
Ungnad, ne Trubar, je bil tisti, ki je želel spreobračati Turke, »in si-
cer s slovansko (hrvatsko) besedo in knjigo«:
Nadalje nam je uvaževati namero, s katero so med drugim protestan-
ti tako vneto pospeševali naš protestantski pokret. I p r e o b r n i t i [sic!]
so hoteli Turke, in sicer s slovansko (hrvatsko) besedo in knjigo. Ta ideja,
ki pomeni veliko kulturno misijo slovanstva, prvotno ni bila Trubarjeva
niti je bila, ko jo je spoznal, glavna svrha njegovega delovanja. Tako idejo
je mogel započeti mož, ki je gledal dalje in drugam; mož kakor Ungnad jo
je mogel gojiti, ker je posvetil prvo polovico svojega življenja bojem s Tur-
ki, a konec hrvatskemu tisku. (1908, XV)
Ilešičev pogled je karseda vergerijevski – razen v eni podrobnosti.
Čeprav mejo s Turčijo potiska južneje od Trubarja, ilirizem razume v
duhu romantičnega nacionalizma. Zato Trubarju očita brezbrižnost do
47 Podobno se o Ungnadu izraža tudi Esswein (2016, 94–96), ki pa tudi Trubarju
(prim. str. 172) pripisuje zelo široke, najbrž preširoke ambicije. Knjiga je sicer ekla-
tanten primer ignorantskega anglocentričnega imperializma: ne citira niti del Ca-
vazze in sploh nobene italijanske literature, slovenske in hrvaške pa sploh ne poz-
na. Neko bibliografsko enoto navaja v tejle obliki: Sošo, Uredil, ed. Vera in Hoten
ja: Studije o Primožu Trobarju in njegovem Času. Jerše: Sovenska Matica, 2009.
149
