Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 166
študijski večeri
Čisto osebni so ti spomini, ki si mi jih vzbudila Ljubljana:
Iz Ljubljane izhajata moje ime in pa moj rod.
Henrik Ibsen in Carl Snoilsky
Manj znano je, da sta bila vse življenje tesno povezana veliki norve-
ški dramatik Henrik Johan Ibsen (1828–1906) in desetletje mlajši Carl
Snoilsky (1841–1903).
Ibsen je za Shakespearjem najpogosteje uprizarjan dramatik na sve-
tu, na Norveškem pa velja za nacionalno svetinjo, podobno kot pri nas
Prešeren. Izhajal je iz obubožane ugledne stare družine in že zgodaj
pokazal izjemen literarni talent. Po mladostnih uspešnih socialnih in
družbenokritičnih dramah se je izselil in 27 let živel in ustvarjal v Italiji
ter kasneje v Nemčiji, domov se je vrnil šele leta 1891. Napisal je nad 20
dram, tiste iz kasnejšega obdobja so čedalje bolj psihološke in karak-
terne in ne več toliko družbenokritične. Najznamenitejše so: Peer Gynt,
Stebri družbe, Nora ali Hiša lutk, Strahovi, Sovražniki ljudstva, Divja rač
ka, Rosmersholm, Gospa z morja in Hedda Gabler.
Ibsen se je s Snoilskim najprej srečal v Rimu 1862., potem ko je ta že
izdal svojo prvo pesniško zbirko. V naslednjih letih se je njuno prija-
teljsko sodelovanje še poglabljalo. Snoilsky je vse bolj slovel kot najbolj
nadarjen pesnik v Skandinaviji pa tudi kot zelo atraktiven moški in us-
pešen ljubimec. 1864. je Ibsen z norveško državno štipendijo leto dni
študiral švedsko literaturo, umetnost in kulturo. Družila sta se tudi s
Snoilskim, zlasti ob študijski konferenci za poskus poenotenja norveške,
švedske in danske ortografije, nekakšnega skandinavskega »ilirizma«,
ki prav kakor balkanski ni imel večjega uspeha.
Ibsen se je v 70-ih in 80-ih letih le občasno vračal v skandinavske
dežele, vse bolj pa je rasel njegov ugled dramatika, ki so ga vedno po-
gosteje uprizarjali in tiskali. Sprejemale in častile so ga tudi kraljevske
rodbine, zlasti švedska. Ob teh obiskih in počastitvah ga je običajno
predstavljal Snoilsky, tako tudi v Uppsali leta 1877. Leta 1885 je Ibsen te-
den dni preživel v družbi Snoilskega in njegove druge žene na njunem
164
Čisto osebni so ti spomini, ki si mi jih vzbudila Ljubljana:
Iz Ljubljane izhajata moje ime in pa moj rod.
Henrik Ibsen in Carl Snoilsky
Manj znano je, da sta bila vse življenje tesno povezana veliki norve-
ški dramatik Henrik Johan Ibsen (1828–1906) in desetletje mlajši Carl
Snoilsky (1841–1903).
Ibsen je za Shakespearjem najpogosteje uprizarjan dramatik na sve-
tu, na Norveškem pa velja za nacionalno svetinjo, podobno kot pri nas
Prešeren. Izhajal je iz obubožane ugledne stare družine in že zgodaj
pokazal izjemen literarni talent. Po mladostnih uspešnih socialnih in
družbenokritičnih dramah se je izselil in 27 let živel in ustvarjal v Italiji
ter kasneje v Nemčiji, domov se je vrnil šele leta 1891. Napisal je nad 20
dram, tiste iz kasnejšega obdobja so čedalje bolj psihološke in karak-
terne in ne več toliko družbenokritične. Najznamenitejše so: Peer Gynt,
Stebri družbe, Nora ali Hiša lutk, Strahovi, Sovražniki ljudstva, Divja rač
ka, Rosmersholm, Gospa z morja in Hedda Gabler.
Ibsen se je s Snoilskim najprej srečal v Rimu 1862., potem ko je ta že
izdal svojo prvo pesniško zbirko. V naslednjih letih se je njuno prija-
teljsko sodelovanje še poglabljalo. Snoilsky je vse bolj slovel kot najbolj
nadarjen pesnik v Skandinaviji pa tudi kot zelo atraktiven moški in us-
pešen ljubimec. 1864. je Ibsen z norveško državno štipendijo leto dni
študiral švedsko literaturo, umetnost in kulturo. Družila sta se tudi s
Snoilskim, zlasti ob študijski konferenci za poskus poenotenja norveške,
švedske in danske ortografije, nekakšnega skandinavskega »ilirizma«,
ki prav kakor balkanski ni imel večjega uspeha.
Ibsen se je v 70-ih in 80-ih letih le občasno vračal v skandinavske
dežele, vse bolj pa je rasel njegov ugled dramatika, ki so ga vedno po-
gosteje uprizarjali in tiskali. Sprejemale in častile so ga tudi kraljevske
rodbine, zlasti švedska. Ob teh obiskih in počastitvah ga je običajno
predstavljal Snoilsky, tako tudi v Uppsali leta 1877. Leta 1885 je Ibsen te-
den dni preživel v družbi Snoilskega in njegove druge žene na njunem
164
