Page 192 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 192
razgledi, vpogledi
Trajkovskega (1956–2004), ki je bil metodist, pridobila večjo prepoznav-
nost v makedonski družbi.
Zgodovinska prtljaga je v socialistični Jugoslaviji bremenila položaj
evangelijskih cerkva – še posebej luteranskih – in ga v državah nasled
nicah bremeni še danes. Zgodovinska povezanost z nemškimi prote-
stanti, ki so jih oblasti in širša družba pavšalno dojemale kot naciste, je
bila pogost vir nezaupanja do evangeličanskih cerkva. V obdobju med
dvema vojnama (1918–1941) je v Jugoslaviji živelo pol milijona Nemcev,
med njimi veliko protestantov. Njihova usoda je bila v Titovi deželi ta-
buizirana tema in je še danes, v državah naslednicah, komaj predelana.
Zato med prebivalstvom prevladuje nevednost o protestantih in to se ni
bistveno spremenilo niti z uradnim priznanjem tradicionalnih prote-
stantskih skupnosti kot zgodovinskih cerkva reformacije s strani drža-
ve (v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji).
Denacionalizacija cerkvenega premoženja je v zadnjih desetletjih
povzročila nove zaplete v odnosih med cerkvami, neredko tudi odkrite
konflikte. V Srbiji je npr. med luteranskimi evangeličani še vedno spor-
no, kdo je pravzaprav pravni dedič nekdanjih nemških evangeličanskih
cerkvenih občin in s tem upravičenec do njihovih cerkvenih stavb ter
drugih nepremičnin. V Evangeličanski (luteranski) cerkvi na Hrvaškem
je zaradi odločitev pri kadrovanju in upravljanju s financami prišlo do
znotrajcerkvenega konflikta, zaradi katerega je Društvo Gustav Adolf
(Gustav-Adolf-Werk) zamrznilo svoje partnerstvo z njo in začasno ne
podpira nobenih njenih projektov. Tudi Luteranska svetovna zveza se
je po večkratnih prizadevanjih, da bi sprtim stranem pomagala k spra-
vi, od te Cerkve distancirala.
Mednarodno mreženje in partnerstva s cerkvami v tujini so za evan-
gelijske Cerkve v nekdanji Jugoslaviji ključnega pomena, saj poleg sim-
bolične in materialne podpore omogočajo umestitev v evropsko oz. sve-
tovno protestantsko družino.
Intenzivnost ekumenskega sodelovanja je od kraja do kraja različna,
močno pa jo sodoločajo lokalna večinsko-manjšinska razmerja. Tako
lahko ugotovimo precej večje zanimanje za živo ekumeno s protestanti
pri Rimskokatoliški cerkvi v Srbiji, kjer je slednja tudi sama manjšinska
190
Trajkovskega (1956–2004), ki je bil metodist, pridobila večjo prepoznav-
nost v makedonski družbi.
Zgodovinska prtljaga je v socialistični Jugoslaviji bremenila položaj
evangelijskih cerkva – še posebej luteranskih – in ga v državah nasled
nicah bremeni še danes. Zgodovinska povezanost z nemškimi prote-
stanti, ki so jih oblasti in širša družba pavšalno dojemale kot naciste, je
bila pogost vir nezaupanja do evangeličanskih cerkva. V obdobju med
dvema vojnama (1918–1941) je v Jugoslaviji živelo pol milijona Nemcev,
med njimi veliko protestantov. Njihova usoda je bila v Titovi deželi ta-
buizirana tema in je še danes, v državah naslednicah, komaj predelana.
Zato med prebivalstvom prevladuje nevednost o protestantih in to se ni
bistveno spremenilo niti z uradnim priznanjem tradicionalnih prote-
stantskih skupnosti kot zgodovinskih cerkva reformacije s strani drža-
ve (v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji).
Denacionalizacija cerkvenega premoženja je v zadnjih desetletjih
povzročila nove zaplete v odnosih med cerkvami, neredko tudi odkrite
konflikte. V Srbiji je npr. med luteranskimi evangeličani še vedno spor-
no, kdo je pravzaprav pravni dedič nekdanjih nemških evangeličanskih
cerkvenih občin in s tem upravičenec do njihovih cerkvenih stavb ter
drugih nepremičnin. V Evangeličanski (luteranski) cerkvi na Hrvaškem
je zaradi odločitev pri kadrovanju in upravljanju s financami prišlo do
znotrajcerkvenega konflikta, zaradi katerega je Društvo Gustav Adolf
(Gustav-Adolf-Werk) zamrznilo svoje partnerstvo z njo in začasno ne
podpira nobenih njenih projektov. Tudi Luteranska svetovna zveza se
je po večkratnih prizadevanjih, da bi sprtim stranem pomagala k spra-
vi, od te Cerkve distancirala.
Mednarodno mreženje in partnerstva s cerkvami v tujini so za evan-
gelijske Cerkve v nekdanji Jugoslaviji ključnega pomena, saj poleg sim-
bolične in materialne podpore omogočajo umestitev v evropsko oz. sve-
tovno protestantsko družino.
Intenzivnost ekumenskega sodelovanja je od kraja do kraja različna,
močno pa jo sodoločajo lokalna večinsko-manjšinska razmerja. Tako
lahko ugotovimo precej večje zanimanje za živo ekumeno s protestanti
pri Rimskokatoliški cerkvi v Srbiji, kjer je slednja tudi sama manjšinska
190
