Page 195 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 195
PREVOD
Stati in obstati 15(2019): 193-203
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)193-203
LUTHER IN MELANCHTHON
O ŠOLI, UČITELJU IN IZOBRAŽEVANJU
Marko Kerševan
Uvodno pojasnilo
Za tokratno rubriko Prevod (protestantskih besedil, ki so ali naj bi
»pustila sledove« v zavesti in ravnanju) smo tokrat izbrali dva spisa, ene-
ga Martina Luthra in drugega Philippa Melanchthona, ki govorita o šoli,
izobraževanju in učitelju. Povodov in razlogov za prevod (odlomkov) teh
spisov letos – in ne le letos – ne manjka. V letu 2019 slavimo 100-letnico
ustanovitve ljubljanske univerze, prve nesporno slovenske in nesporno
univerzitetne ustanove na naših tleh – po starejših začetkih in vmesnih
dosežkih, do katerih je prišlo nenazadnje prav zaradi duha, ki ga je iz-
ražala in spodbujala protestantska reformacija. Drugi povod/razlog je
prav letos oživljena razprava o »kaj, kako in čemu« osnovnošolskega iz
obraževanja v našem sedanjem času in prostoru.
Obe besedili govorita o izobraževanju v smislu, ki ga v nemškem je-
ziku obeh reformatorjev nosi s seboj beseda Bildung in ki je (zato) iz-
vorno etimološko tudi v naši iz-obraz-bi. Bildung oziroma izobrazba/
izobraževanje ni bila/-o mišljena/-o le kot pridobivanje in pridobitev
znanja, vedenja, ampak tudi kot hkratno oblikovanje človekove podobe/
obraza, formiranje njegove osebnosti. V slovenskem jeziku se je pomen
izraza izobrazba/izobraževanje sčasoma tako zožil na znanje in prido-
bivanje znanja, da je postala potrebna sintagma »vzgoja in izobraževan
193
Stati in obstati 15(2019): 193-203
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)193-203
LUTHER IN MELANCHTHON
O ŠOLI, UČITELJU IN IZOBRAŽEVANJU
Marko Kerševan
Uvodno pojasnilo
Za tokratno rubriko Prevod (protestantskih besedil, ki so ali naj bi
»pustila sledove« v zavesti in ravnanju) smo tokrat izbrali dva spisa, ene-
ga Martina Luthra in drugega Philippa Melanchthona, ki govorita o šoli,
izobraževanju in učitelju. Povodov in razlogov za prevod (odlomkov) teh
spisov letos – in ne le letos – ne manjka. V letu 2019 slavimo 100-letnico
ustanovitve ljubljanske univerze, prve nesporno slovenske in nesporno
univerzitetne ustanove na naših tleh – po starejših začetkih in vmesnih
dosežkih, do katerih je prišlo nenazadnje prav zaradi duha, ki ga je iz-
ražala in spodbujala protestantska reformacija. Drugi povod/razlog je
prav letos oživljena razprava o »kaj, kako in čemu« osnovnošolskega iz
obraževanja v našem sedanjem času in prostoru.
Obe besedili govorita o izobraževanju v smislu, ki ga v nemškem je-
ziku obeh reformatorjev nosi s seboj beseda Bildung in ki je (zato) iz-
vorno etimološko tudi v naši iz-obraz-bi. Bildung oziroma izobrazba/
izobraževanje ni bila/-o mišljena/-o le kot pridobivanje in pridobitev
znanja, vedenja, ampak tudi kot hkratno oblikovanje človekove podobe/
obraza, formiranje njegove osebnosti. V slovenskem jeziku se je pomen
izraza izobrazba/izobraževanje sčasoma tako zožil na znanje in prido-
bivanje znanja, da je postala potrebna sintagma »vzgoja in izobraževan
193
