Page 197 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 197
martin luther, philipp Melanchthon
doči) vodilni in vladajoči; pri enih in drugih poudarja pomen široke
izobrazbe, »zgodovine« in »matematike«. Melanchthon, sam vrhunski
humanistični izobraženec in univerzitetni profesor klasičnih jezikov,
utemeljitelj moderne nemške/srednjeevropske gimnazije, Praeceptor
Gemaniae, »Učitelj Nemčije«,1 meri predvsem na univerzo in univer-
zitetnega učitelja. Seveda je dobro poznal tudi »revščino učiteljev« (ne
le njegovega časa): »dninar je bolje plačan kot učitelj«, je zapisal; pri-
merjal je učitelja s Sizifom, ko se »brezuspešno muči, da bi premagal
pomanjkanje motivacije pri učencih«; že pred spisom, iz katerega obja-
vljamo odlomke, je leta 1533 napisal tudi »Govor o trpljenju učiteljev«,
De miseriis paedagogorum oratio; toži o neustrezni motivaciji za študij,
ko imajo prednost finančni vidiki pred vsebino in temeljno izobraz-
bo, tako da študenti s preslabo predizobrazbo »vdirajo v najresnejše
in najplemenitejše študije kot svinje v vrtnice«. Pa vendar je leta 1536
kljub temu (ali prav zato) hotel in zmogel napisati pravo apoteozo šole
in učiteljskega poklica nasploh in visokošolskega še posebej. Naj bo
njegova laudatio/hvalnica, opora in spodbuda tudi učiteljem sloven-
ske univerze ob njeni stoletnici, naj bo njegov nagovor sprejet kot izziv
k odgovoru, kot poziv k najboljšemu odgovoru, ki je po Melanchthonu
v kar največji odgovornosti in hkratnem največjem zadovoljstvu pri
opravljanju svojega dela kot poklica(nosti).
1 O Philippu Melanchthonu (1497–1560), Luthrovemu najtesnejšem sodelavcu, pis-
cu Augsburške veroizpovedi (1530) in njene Apologije (1531), smo v reviji pisali ob
450-letnici njegove smrti, ko smo prevedli odlomke Apologije (glej Stati inu obsta
ti 11-12 /2010, str. 236–80). K tam navedeni literaturi o njem dodajmo še dve bio-
grafski deli: Heinz Scheible, Melanchthon: Eine Biographie (München: Beck, 1997)
in Hans-Rüdiger Schwab, Philipp Melanchthon: Der Lehrer Deutschland; Ein bio
graphisches Lesebuch (München: DTV, 1997), od koder so tudi sledeči navedki.
195
doči) vodilni in vladajoči; pri enih in drugih poudarja pomen široke
izobrazbe, »zgodovine« in »matematike«. Melanchthon, sam vrhunski
humanistični izobraženec in univerzitetni profesor klasičnih jezikov,
utemeljitelj moderne nemške/srednjeevropske gimnazije, Praeceptor
Gemaniae, »Učitelj Nemčije«,1 meri predvsem na univerzo in univer-
zitetnega učitelja. Seveda je dobro poznal tudi »revščino učiteljev« (ne
le njegovega časa): »dninar je bolje plačan kot učitelj«, je zapisal; pri-
merjal je učitelja s Sizifom, ko se »brezuspešno muči, da bi premagal
pomanjkanje motivacije pri učencih«; že pred spisom, iz katerega obja-
vljamo odlomke, je leta 1533 napisal tudi »Govor o trpljenju učiteljev«,
De miseriis paedagogorum oratio; toži o neustrezni motivaciji za študij,
ko imajo prednost finančni vidiki pred vsebino in temeljno izobraz-
bo, tako da študenti s preslabo predizobrazbo »vdirajo v najresnejše
in najplemenitejše študije kot svinje v vrtnice«. Pa vendar je leta 1536
kljub temu (ali prav zato) hotel in zmogel napisati pravo apoteozo šole
in učiteljskega poklica nasploh in visokošolskega še posebej. Naj bo
njegova laudatio/hvalnica, opora in spodbuda tudi učiteljem sloven-
ske univerze ob njeni stoletnici, naj bo njegov nagovor sprejet kot izziv
k odgovoru, kot poziv k najboljšemu odgovoru, ki je po Melanchthonu
v kar največji odgovornosti in hkratnem največjem zadovoljstvu pri
opravljanju svojega dela kot poklica(nosti).
1 O Philippu Melanchthonu (1497–1560), Luthrovemu najtesnejšem sodelavcu, pis-
cu Augsburške veroizpovedi (1530) in njene Apologije (1531), smo v reviji pisali ob
450-letnici njegove smrti, ko smo prevedli odlomke Apologije (glej Stati inu obsta
ti 11-12 /2010, str. 236–80). K tam navedeni literaturi o njem dodajmo še dve bio-
grafski deli: Heinz Scheible, Melanchthon: Eine Biographie (München: Beck, 1997)
in Hans-Rüdiger Schwab, Philipp Melanchthon: Der Lehrer Deutschland; Ein bio
graphisches Lesebuch (München: DTV, 1997), od koder so tudi sledeči navedki.
195
