Page 228 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 228
povzetki, synopses, ZUSAMMENFASSUNGEN

Der erste »Uskoke unter den Slowenen«. Vergerio der Jüngere, Illyrismus und
die türkische Frage

Pietro Paolo Vergerio der Jüngere, der ehemalige päpstliche Nuntius und einer der
prominentesten lutherischen Propagandisten, hat die ersten Übersetzungen des Neu-
en Testaments ins Slowenische angeregt und diese durch seinen Einfluss am württem-
bergischen Hof auch finanziell ermöglicht. Nach der Veröffentlichung von Trubars
Abecedarium und Katechismus (1550) hat er nachdrücklich die protestantische Presse
in den slowenisch- und kroatisch sprachigen Gebieten gefördert. Im vorliegenden Be-
itrag werden die unterschiedlichen Auffassungen von Vergerio und Trubar zum Aufbau
südslawischer Literatursprachen erörtert. Vergerios Idee über ein gemeinsames „slowe-
nisch-kroatisches“ Idiom hat ihre Wurzeln im Renaissance-Panslawismus (Pribojević,
Herberstein), doch beschränkte sich Vergerio dabei auf eine gemeinsame Sprache, die
das Trubarsche „Slowenisch“ und Dalmatien einschließt. Der Beitrag geht der Frage
nach, inwieweit die Unterschiede zwischen Trubars und Vergerios Ansichten zur türk-
ischen Frage mit ihren theoretischen Überlegungen zu einer südslawischen bzw. zu den
südslawischen Sprachen in Verbindung gebracht werden können.

Schlüsselwörter: Pietro Paolo Vergerio, Primož Trubar, slowenische Schprache,
Türkenkriege

UDC 929Znojilšek J.:274

Mihael Glavan
Janž Znojilšek – verski in slovstveni reformator
Janž Znojilšek (1568–1659) sodi v zadnjo generacijo slovenskih reformatorjev.
Rojen je bil v Ljubljani in imel srečo, da je bil ob podpori Adama Bohoriča deležen
gimnazijskega šolanja (1584–1586) v znameniti šoli v nekdanjem cistercijanskem samo-
stanu Shulpforta blizu Jene v Turingiji, kar mu je omogočilo študij na univerzi v Wit­
tenbergu (1587–1588), ki ga je zaključil z magisterijem. Dve leti je bil učitelj na stanovski
šoli v Ljubljani, prav tam tudi pridigar in šolski nadzornik, kasneje pa duhovnik v Tru-
barjevi fari Škocjan pri Turjaku, nad katero je bdel turjaški grof. L. 1600 je moral v iz-
gnanstvo. Najprej naj bi odšel v Tübingen, potem je bil pridigar na Dunaju (Hernals,
1609–1615), kjer je nastal njegov portret, kakršnega poznamo. Kasneje se selil višje v
nemške dežele, bil v obdobju 1626–1637 pastor in prof. hebrejščine v Heilbronnu, l. 1637
pa je zapustil Heilbronn in se preselil v zahodno Frizijo, kjer je prav tako opravljal služ-
bo pastorja.
Znojilškovo pesniško delo je najprej izkazano z dvema pesmima v zadnji sloven-
ski protestantski pesmarici Ta celi catechismvs […] inv teh vekshih Godou […] (v’Tibingi,
1595). Znojilškovo poglavitno delo pa je vsekakor Katechismvs Doctoria Martina Luthra

226
   223   224   225   226   227   228   229   230   231   232   233