Page 123 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 123
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
društva Drava v Mariboru prvi prièeli s poukom kitare. Glasbena šola na desnem bregu
Drave je delovala med letoma 1931 in 1941, ko je zaradi nemške okupacije prenehala. Še
pred prièetkom druge svetovne vojne so med prvimi na Slovenskem pouk kitare uvedli
tudi v glasbeni šoli Narodno- eleznièarskega glasbenega društva Sloga v Ljubljani. V
èasu okupacije je v slovenskih glasbenih šolah pouk kitare potekal le v Ljubljani, v
Glasbeni šoli Sloga ter na Srednji glasbeni šoli pri Glasbeni akademiji. V slednji je pouk
kitare prviè stekel v šolskem letu 1941/42, pouèeval pa ga je Stanko Prek, najvidnejši
predstavnik slovenske kitaristike prve polovice 20. stoletja. Obdobje po koncu druge
svetovne vojne do zaèetka šestdesetih let razvoju kitare na Slovenskem ni bilo naklonjeno.
Kmalu po osvoboditvi je bil pouk kitare v slovenskih glasbenih šolah ukinjen, pouèevali
pa so jo le v okviru maloštevilnih kulturno-umetniških društev. V šestdesetih letih
prejšnjega stoletja se priène preporod slovenske kitaristike. Zaradi velikega porasta
zanimanja za uèenje kitare so kljub velikemu pomanjkanju ustreznega kadra pristojni
pristali na postopno vkljuèevanje kitare v glasbene šole, v oddelek za ljudske instrumente.
Sredi šestdesetih let so tako številne slovenske glasbene šole e izvajale pouk kitare,
vendar pa ne na enak naèin in brez usklajenega uènega naèrta. Ponekod je potekal pouk
skupinsko, drugje individualno, razlièna je bila dol ina šolske ure, veèina pedagogov je
bila brez ustrezne izobrazbe, izkušenj in znanja. Zaradi višjih ciljev, kot so urediti status
kitare v glasbenih šolah, izdelati sodoben uèni naèrt, organizirati naèrtno izobra evanje
pedagoškega kadra, so se konec šestdesetih let slovenski kitarski pedagoški delavci
zdru ili in s skupnim delom dali razvoju kitare na Slovenskem nov zagon.
V sodobnosti zanimanje za kitaro vztrajno narašèa, èedalje boljši pa so tudi pogoji za
pedagoško delo. K temu je prav gotovo pripomogel Toma Šegula s svojo šolo Mladi
Kitarist. Zbirka petih zvezkov je izšla med letoma 1972 in 1983, v letih 1995 in 2000 pa je
avtor svojo šolo popolnoma prenovil in takšna kot je danes obsega osem zvezkov. Študij
kitare na srednji stopnji so dolga leta izvajali le v Ljubljani in Mariboru, danes pa ga
izvajajo tudi na umetniških gimnazijah v Kopru, Celju in Velenju. Leta 1985 so na
Akademiji za glasbo v Ljubljani uvedli študij kitare prve stopnje, konèno pa leta 1996 pod
vodstvom Andreja Grafenauerja še univerzitetni študij kitare. S tem je kitara na
Slovenskem postala enakovredna drugim instrumentom, ki so tak status u ivala e mnogo
prej, uspešna razvojna pot pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah pa je lahko
zgled vsem, ki si prizadevamo za podobno uspešnost tistih glasbil, ki takšnega razvoja vse
do danes še niso dosegla.
Literatura
Bitenc, Peter. 1955. Še o glasbeni šoli »Sloge«. 35 let SKUD Tine Ro anc, 17–20.
Ljubljana: SKUD Tine Ro anc.
Bellow, Alexander. 1970. The Illustrated History of the Guitar. New York: Franco
Colombo Publications.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
123
društva Drava v Mariboru prvi prièeli s poukom kitare. Glasbena šola na desnem bregu
Drave je delovala med letoma 1931 in 1941, ko je zaradi nemške okupacije prenehala. Še
pred prièetkom druge svetovne vojne so med prvimi na Slovenskem pouk kitare uvedli
tudi v glasbeni šoli Narodno- eleznièarskega glasbenega društva Sloga v Ljubljani. V
èasu okupacije je v slovenskih glasbenih šolah pouk kitare potekal le v Ljubljani, v
Glasbeni šoli Sloga ter na Srednji glasbeni šoli pri Glasbeni akademiji. V slednji je pouk
kitare prviè stekel v šolskem letu 1941/42, pouèeval pa ga je Stanko Prek, najvidnejši
predstavnik slovenske kitaristike prve polovice 20. stoletja. Obdobje po koncu druge
svetovne vojne do zaèetka šestdesetih let razvoju kitare na Slovenskem ni bilo naklonjeno.
Kmalu po osvoboditvi je bil pouk kitare v slovenskih glasbenih šolah ukinjen, pouèevali
pa so jo le v okviru maloštevilnih kulturno-umetniških društev. V šestdesetih letih
prejšnjega stoletja se priène preporod slovenske kitaristike. Zaradi velikega porasta
zanimanja za uèenje kitare so kljub velikemu pomanjkanju ustreznega kadra pristojni
pristali na postopno vkljuèevanje kitare v glasbene šole, v oddelek za ljudske instrumente.
Sredi šestdesetih let so tako številne slovenske glasbene šole e izvajale pouk kitare,
vendar pa ne na enak naèin in brez usklajenega uènega naèrta. Ponekod je potekal pouk
skupinsko, drugje individualno, razlièna je bila dol ina šolske ure, veèina pedagogov je
bila brez ustrezne izobrazbe, izkušenj in znanja. Zaradi višjih ciljev, kot so urediti status
kitare v glasbenih šolah, izdelati sodoben uèni naèrt, organizirati naèrtno izobra evanje
pedagoškega kadra, so se konec šestdesetih let slovenski kitarski pedagoški delavci
zdru ili in s skupnim delom dali razvoju kitare na Slovenskem nov zagon.
V sodobnosti zanimanje za kitaro vztrajno narašèa, èedalje boljši pa so tudi pogoji za
pedagoško delo. K temu je prav gotovo pripomogel Toma Šegula s svojo šolo Mladi
Kitarist. Zbirka petih zvezkov je izšla med letoma 1972 in 1983, v letih 1995 in 2000 pa je
avtor svojo šolo popolnoma prenovil in takšna kot je danes obsega osem zvezkov. Študij
kitare na srednji stopnji so dolga leta izvajali le v Ljubljani in Mariboru, danes pa ga
izvajajo tudi na umetniških gimnazijah v Kopru, Celju in Velenju. Leta 1985 so na
Akademiji za glasbo v Ljubljani uvedli študij kitare prve stopnje, konèno pa leta 1996 pod
vodstvom Andreja Grafenauerja še univerzitetni študij kitare. S tem je kitara na
Slovenskem postala enakovredna drugim instrumentom, ki so tak status u ivala e mnogo
prej, uspešna razvojna pot pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah pa je lahko
zgled vsem, ki si prizadevamo za podobno uspešnost tistih glasbil, ki takšnega razvoja vse
do danes še niso dosegla.
Literatura
Bitenc, Peter. 1955. Še o glasbeni šoli »Sloge«. 35 let SKUD Tine Ro anc, 17–20.
Ljubljana: SKUD Tine Ro anc.
Bellow, Alexander. 1970. The Illustrated History of the Guitar. New York: Franco
Colombo Publications.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
123
