Page 121 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 121
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
udele ijo tekmovanja v Krškem, ki ga organizirata Glasbena šola Krško in Društvo
Antonio Torres. Na razliènih lokacijah znotraj Slovenije obèasno potekajo dnevi kitare,
kot na primer v Postojni in Kopru, slovenski kitaristi pa se vsako leto udele ujejo tudi
drugih mednarodnih tekmovanj izven Slovenije ter tudi tam dosegajo zavidljive rezultate.
Leta 1975 je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani diplomirala prva generacija kitaristov iz
razreda Toma a Šegule. Med njimi Andrej Varl, Ljudmil Rus, Jurij Dolenc in Ljudmila
Traven, ki so si s tem pridobili za tisti èas predpisano izobrazbo za pouèevanje kitare v
javnih glasbenih šolah.100 V naslednjem desetletju srednješolski diplomanti kitare niso
mogli nadaljevati študija v domovini, zato so nekateri izmed njih diplomirali na univerzah
v tujini. Študij kitare na srednji stopnji je dolga leta potekal le v Ljubljani in nekoliko
kasneje v Mariboru, danes pa ga izvajajo tudi na umetniških gimnazijah v Kopru, Velenju
in Celju. Pouk poteka po posodobljenem uènem naèrtu, ki ga je leta 2012 pripravil Jerko
Novak, leta 2013 pa je Klemen Smolej pripravil posodobljeni uèni naèrt jazz kitara,
program, ki ga od leta 1992 izvajajo na Srednji glasbeni šoli oziroma danes na
Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.101
Leta 1985 so v Ljubljani na Akademiji za glasbo pod vodstvom Jerka Novaka (1957) in
Igorja Sajeta (1954) uvedli študij kitare prve stopnje, ki je trajal dve leti. V prvem
študijskem letu so bili v program vpisani trije redni študenti kitare, do študijskega leta
1987/88 pa se je število poveèalo na 5. Prvi diplomant višješolskega programa kitare je bil
Boris Šinigoj (mlajši), ki je diplomiral 24. junija 1987 pod mentorstvom Igorja Sajeta.102
V zimskem semestru študijskega leta 1992/93 je kitarski oddelek prevzel Andrej
Grafenauer (1958). Zaradi potrebe po smiselni kontinuiteti srednješolskega programa,
katerega je kot dolgoletni profesor kitare na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani dobro
poznal, je obstojeèi višješolski uèni naèrt kitare ustrezno popravil in nadgradil.103 Leta
1994 je diplomirala prva generacija njegovih študentov, Barbara Gorkiè, Ksenja Bizjak in
Katja Porovne-Siliæ.104 Slednji sta študij kitare nadaljevali na Univerzi za glasbo in
upodabljajoèe umetnosti na Dunaju ter ga uspešno sklenili v razredu priznanih
profesorjev Brigitte Zaczek oziroma Konrada Ragossniga. Še posebej se je izkazala Katja
Porovne-Siliè, ki je kot najboljša diplomantka kitarskega oddelka prejela posebno
priznanje »Würdigungspreis«, ki ga podeljuje avstrijsko ministrstvo za izobra evanje,
znanost in kulturo.105 Andrej Grafenauer si je kasneje prizadeval za ustrezno nadaljevanje
zaèetega procesa, s katerim bi obstojeèi višješolski študijski program kitare nadgradil v
univerzitetnega, kar pa je pogojevala tudi nova šolska zakonodaja. Leta 1996 je uspel z
akreditacijo univerzitetnega študijskega programa kitare, s tem pa je kitara na Slovenskem
100 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Toma a Šegule.
101 Zgodovina konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.stevens-gitarre.de/albert-leben.htm (obiskano 27. 8. 2015).
102 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano ob petdesetletnici Akademije za glasbo in ob
sedemdesetletnici konservatorija v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 1989, str.
12–13, 86.
103 Osebni pogovor z Andrejem Grafenauerjem z dne 24. 11. 2016.
104 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano v poèastitev osemdesetletnice konservatorija in
šestdesetletnice Akademije za glasbo v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 2000, str.
61. V publikaciji, kjer so navedeni diplomanti kitare višješolskega študija za leto 1994, je Barbara Gorkiè
imenovana z dekliškim priimkom Uršiè, Katja Porovne-Siliè pa kot Barbara Porovne.
105 Osebni pogovor s Katjo Porovne-Siliè z dne 3. 12. 2016.
121
udele ijo tekmovanja v Krškem, ki ga organizirata Glasbena šola Krško in Društvo
Antonio Torres. Na razliènih lokacijah znotraj Slovenije obèasno potekajo dnevi kitare,
kot na primer v Postojni in Kopru, slovenski kitaristi pa se vsako leto udele ujejo tudi
drugih mednarodnih tekmovanj izven Slovenije ter tudi tam dosegajo zavidljive rezultate.
Leta 1975 je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani diplomirala prva generacija kitaristov iz
razreda Toma a Šegule. Med njimi Andrej Varl, Ljudmil Rus, Jurij Dolenc in Ljudmila
Traven, ki so si s tem pridobili za tisti èas predpisano izobrazbo za pouèevanje kitare v
javnih glasbenih šolah.100 V naslednjem desetletju srednješolski diplomanti kitare niso
mogli nadaljevati študija v domovini, zato so nekateri izmed njih diplomirali na univerzah
v tujini. Študij kitare na srednji stopnji je dolga leta potekal le v Ljubljani in nekoliko
kasneje v Mariboru, danes pa ga izvajajo tudi na umetniških gimnazijah v Kopru, Velenju
in Celju. Pouk poteka po posodobljenem uènem naèrtu, ki ga je leta 2012 pripravil Jerko
Novak, leta 2013 pa je Klemen Smolej pripravil posodobljeni uèni naèrt jazz kitara,
program, ki ga od leta 1992 izvajajo na Srednji glasbeni šoli oziroma danes na
Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.101
Leta 1985 so v Ljubljani na Akademiji za glasbo pod vodstvom Jerka Novaka (1957) in
Igorja Sajeta (1954) uvedli študij kitare prve stopnje, ki je trajal dve leti. V prvem
študijskem letu so bili v program vpisani trije redni študenti kitare, do študijskega leta
1987/88 pa se je število poveèalo na 5. Prvi diplomant višješolskega programa kitare je bil
Boris Šinigoj (mlajši), ki je diplomiral 24. junija 1987 pod mentorstvom Igorja Sajeta.102
V zimskem semestru študijskega leta 1992/93 je kitarski oddelek prevzel Andrej
Grafenauer (1958). Zaradi potrebe po smiselni kontinuiteti srednješolskega programa,
katerega je kot dolgoletni profesor kitare na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani dobro
poznal, je obstojeèi višješolski uèni naèrt kitare ustrezno popravil in nadgradil.103 Leta
1994 je diplomirala prva generacija njegovih študentov, Barbara Gorkiè, Ksenja Bizjak in
Katja Porovne-Siliæ.104 Slednji sta študij kitare nadaljevali na Univerzi za glasbo in
upodabljajoèe umetnosti na Dunaju ter ga uspešno sklenili v razredu priznanih
profesorjev Brigitte Zaczek oziroma Konrada Ragossniga. Še posebej se je izkazala Katja
Porovne-Siliè, ki je kot najboljša diplomantka kitarskega oddelka prejela posebno
priznanje »Würdigungspreis«, ki ga podeljuje avstrijsko ministrstvo za izobra evanje,
znanost in kulturo.105 Andrej Grafenauer si je kasneje prizadeval za ustrezno nadaljevanje
zaèetega procesa, s katerim bi obstojeèi višješolski študijski program kitare nadgradil v
univerzitetnega, kar pa je pogojevala tudi nova šolska zakonodaja. Leta 1996 je uspel z
akreditacijo univerzitetnega študijskega programa kitare, s tem pa je kitara na Slovenskem
100 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Toma a Šegule.
101 Zgodovina konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.stevens-gitarre.de/albert-leben.htm (obiskano 27. 8. 2015).
102 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano ob petdesetletnici Akademije za glasbo in ob
sedemdesetletnici konservatorija v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 1989, str.
12–13, 86.
103 Osebni pogovor z Andrejem Grafenauerjem z dne 24. 11. 2016.
104 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano v poèastitev osemdesetletnice konservatorija in
šestdesetletnice Akademije za glasbo v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 2000, str.
61. V publikaciji, kjer so navedeni diplomanti kitare višješolskega študija za leto 1994, je Barbara Gorkiè
imenovana z dekliškim priimkom Uršiè, Katja Porovne-Siliè pa kot Barbara Porovne.
105 Osebni pogovor s Katjo Porovne-Siliè z dne 3. 12. 2016.
121
