Page 119 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 119
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
(1933–1990) 16. oktobra leta 1967 v mestnem gledališèu Theater am Turm v Frankfurtu.89
Med najpomembnejša kitarska dela slovenskih skladateljev prav gotovo sodi tudi skladba
Due movimenti per chitarra Alojza Srebotnjaka, ki je nastala leta 1976,90 leto kasneje pa
so delo zalo ili pri priznani in ugledni zalo bi Suvini Zerboni v Milanu.91 Andrej
Grafenauer (1958), ki je bil leta 1980 izbran za aktivnega teèajnika seminarja za klasièno
kitaro v razredu Abela Carlevara (1916–2001) na 8. mednarodnem sreèanju kitaristov v
Ville de Castres v Franciji, je nastopil na zakljuènem koncertu prav s skladbo Due
movimenti. Koncert je snemal francoski nacionalni radio.92
Kitara v slovenskih glasbenih šolah zunaj naših meja
Slovenske glasbene šole e dlje èasa delujejo tudi zunaj naših meja in na ta naèin
pomembno popestrijo slovensko kulturno delovanje v zamejstvu, zlasti na dvojeziènih
obmoèjih. V Furlaniji in Julijski krajini je Glasbena matica aktivna na razliènih lokacijah.
Na Glasbeni matici v Trstu so s poukom kitare prièeli v šolskem letu 1956/57, v Gorici
1964/65, v Špetru (Beneèija) 1978/79, v Kanalski dolini pa v šolskem letu 1979/80.93 V
Pliberku na avstrijskem Koroškem je Slovensko prosvetno društvo »Edinost« leta 1978
ustanovilo glasbeno šolo.94 S pouèevanjem kitare so prièeli takoj ob ustanovitvi šole,
Branko Èepin pa je istega leta pouèeval 9 kitaristov. Kasneje so oddelke slovenske
glasbene šole širili še v nekatere druge kraje na širšem obmoèju avstrijske Koroške. Leta
1984 so iz obstojeèe glasbene šole formalno ustanovili društvo Glasbena šola na
Koroškem, v njej pa so kitaro pouèevali priznani slovenski pedagogi, kot so Andrej
Grafenauer, Igor Saje, Andrej Varl, Nataša Bogataj in drugi.95 Leta 2015 je glasbena šola
postala 28. glasbena šola de ele Koroške in se imenuje Slovenska glasbena šola de ele
Koroške/Slowenische Musikschule des Landes Kärnten. V njej se je v šolskem letu
2015/16 od 360 kar 101 gojencev uèilo igranja kitare, pouèevali pa so jih 4 pedagogi. 96
Kitara na Slovenskem od srede sedemdesetih let do sodobnosti
V sodobnosti zanimanje za kitaro na Slovenskem vztrajno narašèa, èedalje boljši pa so
tudi pogoji za pedagoško delo. Nov zagon in olajšanje pri pouèevanju je kitarskim
pedagogom doprinesel Mladi kitarist I – zaèetnica za kitaro Toma a Šegule, ki je izšel leta
1972. Leto kasneje sta mu sledila še dva zvezka, Mladi kitarist II – Tehniène vaje z
89 Primo Ramovš, Zwei Nocturnes, Köln: Musikverlag Hans Gerig, str. 3.
90 Alojz Srebotnjak. Dostopno na spletnem naslovu: : http://www.dss.si/srebotnjak-alojz.html (obiskano:
15. 4. 2014.)
91 Toma Šegula, »Dela slovenskih skladateljev v izvedbi mojstra Andreja Grafenauerja« (spremna beseda)
v: Andrej Grafenauer - Works of Slovenian Composers (Ljubljana: Edition Bizjak, d. o. o., 1992), str. 5.
92 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Toma a Šegule.
93 Pogovor s predstavniki Tajništva Glasbene matice v Trstu preko elektronske pošte z dne 7. 11. 2016.
Korespondenco v hrani avtor.
94 Zgodovina Slovenske glasbene šole de ele Koroške. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.glasbenasola.at/?page_id=20 (obiskano 6. 11. 2016).
95 Telefonski pogovor z Romanom Verdelom, nekdanjim ravnateljem šole, z dne 20. 10. 2016 ob 13.06.
96 Poroèilo Slovenske glasbene šole de ele Koroške za šolsko leto 2015/16, Celovec: Slovenska glasbena
šola de ele Koroške, 2016, str. 8–9.
119
(1933–1990) 16. oktobra leta 1967 v mestnem gledališèu Theater am Turm v Frankfurtu.89
Med najpomembnejša kitarska dela slovenskih skladateljev prav gotovo sodi tudi skladba
Due movimenti per chitarra Alojza Srebotnjaka, ki je nastala leta 1976,90 leto kasneje pa
so delo zalo ili pri priznani in ugledni zalo bi Suvini Zerboni v Milanu.91 Andrej
Grafenauer (1958), ki je bil leta 1980 izbran za aktivnega teèajnika seminarja za klasièno
kitaro v razredu Abela Carlevara (1916–2001) na 8. mednarodnem sreèanju kitaristov v
Ville de Castres v Franciji, je nastopil na zakljuènem koncertu prav s skladbo Due
movimenti. Koncert je snemal francoski nacionalni radio.92
Kitara v slovenskih glasbenih šolah zunaj naših meja
Slovenske glasbene šole e dlje èasa delujejo tudi zunaj naših meja in na ta naèin
pomembno popestrijo slovensko kulturno delovanje v zamejstvu, zlasti na dvojeziènih
obmoèjih. V Furlaniji in Julijski krajini je Glasbena matica aktivna na razliènih lokacijah.
Na Glasbeni matici v Trstu so s poukom kitare prièeli v šolskem letu 1956/57, v Gorici
1964/65, v Špetru (Beneèija) 1978/79, v Kanalski dolini pa v šolskem letu 1979/80.93 V
Pliberku na avstrijskem Koroškem je Slovensko prosvetno društvo »Edinost« leta 1978
ustanovilo glasbeno šolo.94 S pouèevanjem kitare so prièeli takoj ob ustanovitvi šole,
Branko Èepin pa je istega leta pouèeval 9 kitaristov. Kasneje so oddelke slovenske
glasbene šole širili še v nekatere druge kraje na širšem obmoèju avstrijske Koroške. Leta
1984 so iz obstojeèe glasbene šole formalno ustanovili društvo Glasbena šola na
Koroškem, v njej pa so kitaro pouèevali priznani slovenski pedagogi, kot so Andrej
Grafenauer, Igor Saje, Andrej Varl, Nataša Bogataj in drugi.95 Leta 2015 je glasbena šola
postala 28. glasbena šola de ele Koroške in se imenuje Slovenska glasbena šola de ele
Koroške/Slowenische Musikschule des Landes Kärnten. V njej se je v šolskem letu
2015/16 od 360 kar 101 gojencev uèilo igranja kitare, pouèevali pa so jih 4 pedagogi. 96
Kitara na Slovenskem od srede sedemdesetih let do sodobnosti
V sodobnosti zanimanje za kitaro na Slovenskem vztrajno narašèa, èedalje boljši pa so
tudi pogoji za pedagoško delo. Nov zagon in olajšanje pri pouèevanju je kitarskim
pedagogom doprinesel Mladi kitarist I – zaèetnica za kitaro Toma a Šegule, ki je izšel leta
1972. Leto kasneje sta mu sledila še dva zvezka, Mladi kitarist II – Tehniène vaje z
89 Primo Ramovš, Zwei Nocturnes, Köln: Musikverlag Hans Gerig, str. 3.
90 Alojz Srebotnjak. Dostopno na spletnem naslovu: : http://www.dss.si/srebotnjak-alojz.html (obiskano:
15. 4. 2014.)
91 Toma Šegula, »Dela slovenskih skladateljev v izvedbi mojstra Andreja Grafenauerja« (spremna beseda)
v: Andrej Grafenauer - Works of Slovenian Composers (Ljubljana: Edition Bizjak, d. o. o., 1992), str. 5.
92 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Toma a Šegule.
93 Pogovor s predstavniki Tajništva Glasbene matice v Trstu preko elektronske pošte z dne 7. 11. 2016.
Korespondenco v hrani avtor.
94 Zgodovina Slovenske glasbene šole de ele Koroške. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.glasbenasola.at/?page_id=20 (obiskano 6. 11. 2016).
95 Telefonski pogovor z Romanom Verdelom, nekdanjim ravnateljem šole, z dne 20. 10. 2016 ob 13.06.
96 Poroèilo Slovenske glasbene šole de ele Koroške za šolsko leto 2015/16, Celovec: Slovenska glasbena
šola de ele Koroške, 2016, str. 8–9.
119
