Page 122 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 122
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
postala enakovredna drugim instrumentom, ki so tak status u ivala e mnogo prej.
Diplomanti višješolskega programa so lahko univerzitetni študij kitare prièeli z
neposrednim vpisom v tretji letnik, dve leti kasneje pa je na Akademiji za glasbo v
Ljubljani e diplomirala prva generacija univerzitetnih študentov kitare, in sicer Boris
Štih, Nataša Èrnugelj, Sašo Lamut, Klemen Smolej, Eva Hren, Anton Èrnugelj in Barbara
Gorkiè.106 Od leta 1997 poleg Andreja Grafenauerja na Akademiji za glasbo v Ljubljani
pouèuje kitaro tudi Toma Rajteriè, leta 2004 pa se jima je pridru ila še Katja
Porovne-Siliæ. Vse od leta 1996 lahko študentje izbirajo med študijem kitare umetniške ali
pedagoške smeri. Veèina se jih zaradi la jega zaposlovanja odloèa za študij obeh smeri
hkrati, vse do danes pa so mnogi uspešno sklenili študij kitare in s tem zapolnili vrzel ter
slabo kadrovsko zasedbo, ki je še pred desetletjem vladala v slovenskih glasbenih šolah.107
Vzporedno z visokošolskim študijem se je na Akademiji za glasbo v Ljubljani izvajal tudi
podiplomski specialistièni študij kitare, ki ga je do leta 2008 uspešno sklenilo sedem
specializantov. Vpis na podiplomski študij je bil mogoè do leta 2009. Istega leta je bil
skladno s prenovo visokošolskih študijskih programov uveden Bolonjski dvostopenjski
študij, smer kitara pa odtlej poteka po dveh programih, in sicer Glasbena umetnost ter
Instrumentalna in pevska pedagogika.108
Od leta 1991 naprej v Sloveniji delujejo številne zasebne glasbene šole, veèinoma brez
koncesije, kot so Muzikaviva, Citre, Promusica in druge, ki gojijo pouk kitare na podoben
naèin kot javne ni je glasbene šole, programsko pa so nekoliko bolj fleksibilne in
prilagodljive posameznikovim eljam ter sposobnostim. Na ta naèin je v Sloveniji dobro
poskrbljeno za podmladek kitaristov, ki ima velike mo nosti na vseh stopnjah za
kvalitetno izobra evanje znotraj slovenskih meja.
Sklep
Razvojna pot pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah se zaène v prvi polovici 20.
stoletja, precej kasneje kot pri nekaterih drugih, kitari bolj naklonjenih narodih, kjer ima
kitara mnogo daljšo in bolj bogato tradicijo kot pri nas. Sicer skromni zgodovinski viri
prièajo o prisotnosti kitare na naših tleh e od konca 15. stoletja naprej, predvsem pa
ka ejo na njeno podrejenost v odnosu do drugih glasbil. Po koncu prve svetovne vojne je
na Slovenskem delovalo le nekaj glasbenikov, ki so se zgolj ljubiteljsko ukvarjali s kitaro,
igranja tega glasbila pa so se kot samouki nauèili s pomoèjo tujih kitarskih šol oziroma
uèbenikov. To je navdihnilo slovenskega skladatelja in pedagoga, kitarskega samouka,
Adolfa Gröbminga (1891–1969), da je leta 1925 napisal prvi slovenski uèbenik za kitaro
z naslovom Kitarska šola za zaèetnike, namenjena zlasti spremljavi petja.
Zaradi vse veèjega zanimanja za igranje kitare so se v tem obdobju na naših tleh pojavila
prva podjetja za proizvodnjo in trgovanje s kitarami, pa tudi prve glasbene šole, v katerih
so pouèevali kitaro. V tridesetih let prejšnjega stoletja so v glasbeni šoli eleznièarskega
106 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano v poèastitev osemdesetletnice konservatorija in
šestdesetletnice Akademije za glasbo v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 2000,
61.publikaciji, kjer so navedeni diplomanti kitare visokošolskega študija za leto 1998, je Nataša Èrnugelj
imenovana z dekliškim priimkom kot Nataša Krese, Barbara Gorkiè pa z dekliškim priimkom Uršiè.
107 Prav tam, str. 38.
108 Osebni pogovor z Andrejem Grafenauerjem z dne 14. 12. 2016.
122
postala enakovredna drugim instrumentom, ki so tak status u ivala e mnogo prej.
Diplomanti višješolskega programa so lahko univerzitetni študij kitare prièeli z
neposrednim vpisom v tretji letnik, dve leti kasneje pa je na Akademiji za glasbo v
Ljubljani e diplomirala prva generacija univerzitetnih študentov kitare, in sicer Boris
Štih, Nataša Èrnugelj, Sašo Lamut, Klemen Smolej, Eva Hren, Anton Èrnugelj in Barbara
Gorkiè.106 Od leta 1997 poleg Andreja Grafenauerja na Akademiji za glasbo v Ljubljani
pouèuje kitaro tudi Toma Rajteriè, leta 2004 pa se jima je pridru ila še Katja
Porovne-Siliæ. Vse od leta 1996 lahko študentje izbirajo med študijem kitare umetniške ali
pedagoške smeri. Veèina se jih zaradi la jega zaposlovanja odloèa za študij obeh smeri
hkrati, vse do danes pa so mnogi uspešno sklenili študij kitare in s tem zapolnili vrzel ter
slabo kadrovsko zasedbo, ki je še pred desetletjem vladala v slovenskih glasbenih šolah.107
Vzporedno z visokošolskim študijem se je na Akademiji za glasbo v Ljubljani izvajal tudi
podiplomski specialistièni študij kitare, ki ga je do leta 2008 uspešno sklenilo sedem
specializantov. Vpis na podiplomski študij je bil mogoè do leta 2009. Istega leta je bil
skladno s prenovo visokošolskih študijskih programov uveden Bolonjski dvostopenjski
študij, smer kitara pa odtlej poteka po dveh programih, in sicer Glasbena umetnost ter
Instrumentalna in pevska pedagogika.108
Od leta 1991 naprej v Sloveniji delujejo številne zasebne glasbene šole, veèinoma brez
koncesije, kot so Muzikaviva, Citre, Promusica in druge, ki gojijo pouk kitare na podoben
naèin kot javne ni je glasbene šole, programsko pa so nekoliko bolj fleksibilne in
prilagodljive posameznikovim eljam ter sposobnostim. Na ta naèin je v Sloveniji dobro
poskrbljeno za podmladek kitaristov, ki ima velike mo nosti na vseh stopnjah za
kvalitetno izobra evanje znotraj slovenskih meja.
Sklep
Razvojna pot pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah se zaène v prvi polovici 20.
stoletja, precej kasneje kot pri nekaterih drugih, kitari bolj naklonjenih narodih, kjer ima
kitara mnogo daljšo in bolj bogato tradicijo kot pri nas. Sicer skromni zgodovinski viri
prièajo o prisotnosti kitare na naših tleh e od konca 15. stoletja naprej, predvsem pa
ka ejo na njeno podrejenost v odnosu do drugih glasbil. Po koncu prve svetovne vojne je
na Slovenskem delovalo le nekaj glasbenikov, ki so se zgolj ljubiteljsko ukvarjali s kitaro,
igranja tega glasbila pa so se kot samouki nauèili s pomoèjo tujih kitarskih šol oziroma
uèbenikov. To je navdihnilo slovenskega skladatelja in pedagoga, kitarskega samouka,
Adolfa Gröbminga (1891–1969), da je leta 1925 napisal prvi slovenski uèbenik za kitaro
z naslovom Kitarska šola za zaèetnike, namenjena zlasti spremljavi petja.
Zaradi vse veèjega zanimanja za igranje kitare so se v tem obdobju na naših tleh pojavila
prva podjetja za proizvodnjo in trgovanje s kitarami, pa tudi prve glasbene šole, v katerih
so pouèevali kitaro. V tridesetih let prejšnjega stoletja so v glasbeni šoli eleznièarskega
106 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano v poèastitev osemdesetletnice konservatorija in
šestdesetletnice Akademije za glasbo v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 2000,
61.publikaciji, kjer so navedeni diplomanti kitare visokošolskega študija za leto 1998, je Nataša Èrnugelj
imenovana z dekliškim priimkom kot Nataša Krese, Barbara Gorkiè pa z dekliškim priimkom Uršiè.
107 Prav tam, str. 38.
108 Osebni pogovor z Andrejem Grafenauerjem z dne 14. 12. 2016.
122
