Page 118 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 118
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Ljudmil Rus, Hubert Schara, Toma Šegula in Matja Zorko.81 Sestava komisije se je iz
leta v leto spreminjala in bila obèasno razširjena tudi s kitarskimi pedagogi z mariborskega
podroèja.82 e naslednje leto, 12. aprila 1969, je Toma Šegula na seji aktiva kitaristov
razlo il predloge in smernice uènega naèrta, ki sta ga v glavnem izdelala s Hubertom
Sharo in ob posvetu z ostalimi slovenskimi predavatelji kitare. Upoštevala sta predvsem
literaturo, ki je bila takrat na razpolago, predstavljeni uèni naèrt pa še ni bil dokonèen ter
odprt za spremembe in dopolnitve.83 Najveè problemov se je pokazalo pri sestavi uènega
naèrta za 1. razred, saj Prekova Šola za kitaro 1, ki jo je takrat uporabljala veèina
pedagogov, ni odgovarjala zahtevnosti tega razreda.84 Toma Šegula je prav zato pripravil
novo zbirko Mladi kitarist. Prvi zvezek temelji na otroku znanih pesmicah. Uèence naj bi
usmerjal v solistièno igro in ne v spremljavo, na ta naèin pa je bil usklajen z novim
nastajajoèim uènim naèrtom. Leta 1973 je Zavod Socialistiène republike Slovenije za
šolstvo uradno doloèil Toma a Šegulo za vodjo delovne skupine, ki naj bi pripravila
osnove uènega naèrta za pouk kitare v glasbenih šolah.85 Osnutek uènega naèrta je bil e
istega leta poslan kitarskim aktivom glasbenih šol Slovenije, ti pa so nanj odgovorili s
predlogi in pripombami. Veèina je bila do novega uènega naèrta pozitivno naravnana,
nasprotovali pa so mu privr enci Stanka Preka oziroma kitarski pedagogi iz Maribora ter
profesor glasbene zgodovine Cvetko Budkoviè, takrat tudi direktor glasbene šole Viè.86
Omenjeni so se al te ko sprijaznili z novimi standardi in literaturo, ki jo je v naš glasbeni
prostor uvajala »mlada garda ljubljanskih uèiteljev kitare« z vodilnim Toma em Šegulo.
Uèni naèrt, ki je nastajal nekaj let, je bil veèkrat dopolnjen in usklajen s konstruktivnimi
pripombami slovenskih kitarskih pedagogov. Konèno redakcijo uènega naèrta je opravil
Toma Šegula, 27. septembra 1979 pa ga je potrdil Strokovni svet za vzgojo in
izobra evanje.87 Leta 1980 je bil Toma Šegula imenovan tudi za sestavljalca uènega
naèrta za kitaro za pridobitev izobrazbe v srednjem šolstvu.88
Skladno s preporodom in v senci nastajanja prvega enotnega uènega naèrta za kitaro je
popularnost kitare na Slovenskem vztrajno narašèala. Najveè zaslug je pripisati prav
»mladi gardi ljubljanskih uèiteljev kitare«, ki so s svojimi aktivnostmi pripomogli k veèji
prepoznavnosti tega šeststrunskega glasbila pri nas. Organizacija javnih koncertov
domaèih in tujih kitaristov, promocija kitare na radijskih postajah, udele ba na republiških
in zveznih tekmovanjih je kitaro povzdignilo na raven, kot je dotlej še ni imela. To je
spodbudilo nekatere slovenske skladatelje, ki sicer niso igrali kitare, da so svoj glasbeni
opus dopolnili tudi z deli za kitaro. Dva nocturna Primo a Ramovša tako pomeni
prelomnico v slovenski kitarski ustvarjalnosti, saj je to prvo kitarsko delo vidnejšega
slovenskega skladatelja. Delo je nastalo leta 1967 in je istega leta izšlo pri nemški zalo bi
Hans Gerig v Kölnu, krstno pa ga je izvedel nemški kitarist in skladatelj Siegfried Behrend
81 Prav tam.
82 Toma Šegula, »In memoriam Primo Soban«, EPTA bilten, n. d., str. 9.
83 Zapisnik z aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 12. april 1969.
84 Prav tam.
85 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Toma a Šegule.
86 Zapisnik s sestanka strokovnega aktiva kitarskih pedagogov Slovenije, Ljubljana, 20. marec 1974 in
priloga Vodjem delovnih skupin za pripravo uènih naèrtov, Ljubljana, 17. januar 1974.
87 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Toma a Šegule.
88 Prav tam.
118
Ljudmil Rus, Hubert Schara, Toma Šegula in Matja Zorko.81 Sestava komisije se je iz
leta v leto spreminjala in bila obèasno razširjena tudi s kitarskimi pedagogi z mariborskega
podroèja.82 e naslednje leto, 12. aprila 1969, je Toma Šegula na seji aktiva kitaristov
razlo il predloge in smernice uènega naèrta, ki sta ga v glavnem izdelala s Hubertom
Sharo in ob posvetu z ostalimi slovenskimi predavatelji kitare. Upoštevala sta predvsem
literaturo, ki je bila takrat na razpolago, predstavljeni uèni naèrt pa še ni bil dokonèen ter
odprt za spremembe in dopolnitve.83 Najveè problemov se je pokazalo pri sestavi uènega
naèrta za 1. razred, saj Prekova Šola za kitaro 1, ki jo je takrat uporabljala veèina
pedagogov, ni odgovarjala zahtevnosti tega razreda.84 Toma Šegula je prav zato pripravil
novo zbirko Mladi kitarist. Prvi zvezek temelji na otroku znanih pesmicah. Uèence naj bi
usmerjal v solistièno igro in ne v spremljavo, na ta naèin pa je bil usklajen z novim
nastajajoèim uènim naèrtom. Leta 1973 je Zavod Socialistiène republike Slovenije za
šolstvo uradno doloèil Toma a Šegulo za vodjo delovne skupine, ki naj bi pripravila
osnove uènega naèrta za pouk kitare v glasbenih šolah.85 Osnutek uènega naèrta je bil e
istega leta poslan kitarskim aktivom glasbenih šol Slovenije, ti pa so nanj odgovorili s
predlogi in pripombami. Veèina je bila do novega uènega naèrta pozitivno naravnana,
nasprotovali pa so mu privr enci Stanka Preka oziroma kitarski pedagogi iz Maribora ter
profesor glasbene zgodovine Cvetko Budkoviè, takrat tudi direktor glasbene šole Viè.86
Omenjeni so se al te ko sprijaznili z novimi standardi in literaturo, ki jo je v naš glasbeni
prostor uvajala »mlada garda ljubljanskih uèiteljev kitare« z vodilnim Toma em Šegulo.
Uèni naèrt, ki je nastajal nekaj let, je bil veèkrat dopolnjen in usklajen s konstruktivnimi
pripombami slovenskih kitarskih pedagogov. Konèno redakcijo uènega naèrta je opravil
Toma Šegula, 27. septembra 1979 pa ga je potrdil Strokovni svet za vzgojo in
izobra evanje.87 Leta 1980 je bil Toma Šegula imenovan tudi za sestavljalca uènega
naèrta za kitaro za pridobitev izobrazbe v srednjem šolstvu.88
Skladno s preporodom in v senci nastajanja prvega enotnega uènega naèrta za kitaro je
popularnost kitare na Slovenskem vztrajno narašèala. Najveè zaslug je pripisati prav
»mladi gardi ljubljanskih uèiteljev kitare«, ki so s svojimi aktivnostmi pripomogli k veèji
prepoznavnosti tega šeststrunskega glasbila pri nas. Organizacija javnih koncertov
domaèih in tujih kitaristov, promocija kitare na radijskih postajah, udele ba na republiških
in zveznih tekmovanjih je kitaro povzdignilo na raven, kot je dotlej še ni imela. To je
spodbudilo nekatere slovenske skladatelje, ki sicer niso igrali kitare, da so svoj glasbeni
opus dopolnili tudi z deli za kitaro. Dva nocturna Primo a Ramovša tako pomeni
prelomnico v slovenski kitarski ustvarjalnosti, saj je to prvo kitarsko delo vidnejšega
slovenskega skladatelja. Delo je nastalo leta 1967 in je istega leta izšlo pri nemški zalo bi
Hans Gerig v Kölnu, krstno pa ga je izvedel nemški kitarist in skladatelj Siegfried Behrend
81 Prav tam.
82 Toma Šegula, »In memoriam Primo Soban«, EPTA bilten, n. d., str. 9.
83 Zapisnik z aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 12. april 1969.
84 Prav tam.
85 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Toma a Šegule.
86 Zapisnik s sestanka strokovnega aktiva kitarskih pedagogov Slovenije, Ljubljana, 20. marec 1974 in
priloga Vodjem delovnih skupin za pripravo uènih naèrtov, Ljubljana, 17. januar 1974.
87 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Toma a Šegule.
88 Prav tam.
118
