Page 144 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 144
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Sicer pedagogiko kompozicije, kontrapunkta lahko delimo na pouèevanje kompozicijskih
tehnik in ustvarjalnosti kot take.16 V tem lahko prepoznamo e stare, antiène koncepte
oblikovanja umetnosti kot obrtniške (tehne), umske (episteme, logosa) in umetniške
(muzike) dejavnosti.
V zadnjih 200 letih smo napredovali tudi na tem podroèju, èeprav so bile ob lepših
podobah našega izobra evanja tudi manj lepe in grše. Tudi glasbeniki smo samo ljudje.
Naj se ob tem spomnim nekaj bolj ali manj znamenitih preteklih, skoraj anekdotskih
dogodkov, v katerih igrajo razliène vloge moji kolegi in nekdanji profesorji kontrapunkta,
med njimi: Zvonimir Cigliè, Dane Škerl, Lucijan Marija Škerjanc, Stanko Premrl in še
marsikdo.
Ne smemo pozabiti tudi na refleksijo, samorefleksijo, kritiènost in samokritiènost.
Samo na kratko: v splošnem je preveè administracije, morda preveè snovi in posledièno
normativnosti znanja, navelièanosti, zamorjenosti, namesto veselja do glasbe. Tudi sam bi
lahko bil boljši, prav tako slabši. Nenehno bi se morali spraševati, ali vsa ta naša umetnost,
vse znanje prispeva k veèji sreèi ljudi in ne le k veèji ozavešèenosti in znanju. Naše
pedagoško delo sedaj vrednotijo tudi študentje. Oceno svojega, ki je zelo pomirjujoèa in
zelo obetavna, sem letos dobil na pribli no 90 straneh datoteke PDF, s podrobnim
statistiènim vrednotenjem in prikazi.
Kakšne so perspektive pouèevanja kontrapunkta? Upam, da bo polifonija kot ekskluzivni
dose ek evropske glasbene kulture tako prepoznana tudi v prihodnje. Zdi se mi, da
pomembno sooblikuje kompozicijsko mišljenje in umetniški izraz. Menim, da je koncept
pouèevanja kontrapunkta, kompozicije ustrezno oblikovan, da ljudem posredujemo
ustrezno znanje, spretnosti in vešèine, s katerimi si olajšajo poti do nove glasbe in
glasbenih del ter njihove interpretacije.
Današnja dru ba je vrhunski glasbi bolj naklonjena. Naj tako ostane in upam, da bomo
nekoè praznovali tudi tristoletnico glasbenega šolstva, ki bo pokazala še veè. Tudi ob tem
se spomnim problema sprejemanja klasiène glasbe nekdaj. O tem beremo med drugim tudi
v nenavadni zgodbi o našem pomembnem avantgardistu Mariju Kogoju, ki je bil odlièen
skladatelj in kontrapunktik, kot jo je v svojem delu Obrazi zapisal Josip Vidmar. Marij
Kogoj je bil zanj pomembni obraz tedanje kulture in umetnosti, èeprav ga tedanji
poslušalci, tudi izobra eni, niso najbolje sprejemali. Takole je zapisal Vidmar: »Po svoji
osnovni dispoziciji je bil Kogoj temperamenten in strasten in niè èudnega ni, da se je
njegova osebnost v te kih in muènih okolišèinah, kakršne si lahko predstavljamo, razvila
v kolerièen znaèaj, ki se je z vsemi moèmi neugnano boril za svoj prostor na soncu. Èe si
hotel shajati z njim, si moral brezpogojno verjeti v njegovo umetnost in njegov uspeh.
Glede vere vase je bil neomajen, hkrati pa je bil nenavadno zahteven do svoje umetnosti.«
In morda je vse v tem; da smo do svoje umetnosti in do sebe zahtevni ter da se borimo za
svoj prostor na soncu kot posamezniki in kot narod.
In najbr so danes za umetnost boljši èasi, kot so bili kadar koli do sedaj, naj bodo še
boljši!
16 Glej Benjamin John Williams, Music Composition Pedagogy: A History, Philosophy and Guide,
Columbus: The Ohio State University, 2010.
144
Sicer pedagogiko kompozicije, kontrapunkta lahko delimo na pouèevanje kompozicijskih
tehnik in ustvarjalnosti kot take.16 V tem lahko prepoznamo e stare, antiène koncepte
oblikovanja umetnosti kot obrtniške (tehne), umske (episteme, logosa) in umetniške
(muzike) dejavnosti.
V zadnjih 200 letih smo napredovali tudi na tem podroèju, èeprav so bile ob lepših
podobah našega izobra evanja tudi manj lepe in grše. Tudi glasbeniki smo samo ljudje.
Naj se ob tem spomnim nekaj bolj ali manj znamenitih preteklih, skoraj anekdotskih
dogodkov, v katerih igrajo razliène vloge moji kolegi in nekdanji profesorji kontrapunkta,
med njimi: Zvonimir Cigliè, Dane Škerl, Lucijan Marija Škerjanc, Stanko Premrl in še
marsikdo.
Ne smemo pozabiti tudi na refleksijo, samorefleksijo, kritiènost in samokritiènost.
Samo na kratko: v splošnem je preveè administracije, morda preveè snovi in posledièno
normativnosti znanja, navelièanosti, zamorjenosti, namesto veselja do glasbe. Tudi sam bi
lahko bil boljši, prav tako slabši. Nenehno bi se morali spraševati, ali vsa ta naša umetnost,
vse znanje prispeva k veèji sreèi ljudi in ne le k veèji ozavešèenosti in znanju. Naše
pedagoško delo sedaj vrednotijo tudi študentje. Oceno svojega, ki je zelo pomirjujoèa in
zelo obetavna, sem letos dobil na pribli no 90 straneh datoteke PDF, s podrobnim
statistiènim vrednotenjem in prikazi.
Kakšne so perspektive pouèevanja kontrapunkta? Upam, da bo polifonija kot ekskluzivni
dose ek evropske glasbene kulture tako prepoznana tudi v prihodnje. Zdi se mi, da
pomembno sooblikuje kompozicijsko mišljenje in umetniški izraz. Menim, da je koncept
pouèevanja kontrapunkta, kompozicije ustrezno oblikovan, da ljudem posredujemo
ustrezno znanje, spretnosti in vešèine, s katerimi si olajšajo poti do nove glasbe in
glasbenih del ter njihove interpretacije.
Današnja dru ba je vrhunski glasbi bolj naklonjena. Naj tako ostane in upam, da bomo
nekoè praznovali tudi tristoletnico glasbenega šolstva, ki bo pokazala še veè. Tudi ob tem
se spomnim problema sprejemanja klasiène glasbe nekdaj. O tem beremo med drugim tudi
v nenavadni zgodbi o našem pomembnem avantgardistu Mariju Kogoju, ki je bil odlièen
skladatelj in kontrapunktik, kot jo je v svojem delu Obrazi zapisal Josip Vidmar. Marij
Kogoj je bil zanj pomembni obraz tedanje kulture in umetnosti, èeprav ga tedanji
poslušalci, tudi izobra eni, niso najbolje sprejemali. Takole je zapisal Vidmar: »Po svoji
osnovni dispoziciji je bil Kogoj temperamenten in strasten in niè èudnega ni, da se je
njegova osebnost v te kih in muènih okolišèinah, kakršne si lahko predstavljamo, razvila
v kolerièen znaèaj, ki se je z vsemi moèmi neugnano boril za svoj prostor na soncu. Èe si
hotel shajati z njim, si moral brezpogojno verjeti v njegovo umetnost in njegov uspeh.
Glede vere vase je bil neomajen, hkrati pa je bil nenavadno zahteven do svoje umetnosti.«
In morda je vse v tem; da smo do svoje umetnosti in do sebe zahtevni ter da se borimo za
svoj prostor na soncu kot posamezniki in kot narod.
In najbr so danes za umetnost boljši èasi, kot so bili kadar koli do sedaj, naj bodo še
boljši!
16 Glej Benjamin John Williams, Music Composition Pedagogy: A History, Philosophy and Guide,
Columbus: The Ohio State University, 2010.
144
