Page 149 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 149
Ivan Florjanc, HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
Ivan Florjanc
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
Premislek ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji
Izvleèek
Nastanek harmonije kot samostojne teoretiène vede in predvsem praktiène didaktiène metode je
precej mladega datuma in je tipièno evropska znaèilnost. V takšni obliki je harmonija slu ila kot
uvid in uvajanje na podroèja glasbenih sintaks in kompozicijskega dogajanja znotraj razliènih
slogovnih obdobij v tisoèletjih evropske civilizacijske in glasbene zgodovine. Razvila se je iz
uvidov, ki so dolgo èasa sobivali s teoretiènimi in praktiènimi spoznanji na podroèjema harmoniji
komplementarnega kontrapunkta in kasneje – v baroku – generalnega basa (regola dell’ottava). Ta
mlada veda je v novejši dobi vstopila v evropsko glasbeno teoretièno-praktièno zavest najprej kot
sooblikovalka kompozicijskih slogovnih premen (na Conservatoire de musique de Paris, od 1795;
celo 19. stol.). Zaèetni teoretièno-raziskovalni naboj (G. Zarlino in J. Ph. Rameau, Ch.-S. Catel, A.
Reicha, F.J. Fétis, H. Riemann, W. Maler, P. Hindemith idr.) je kasneje usihal in je danes iv le še
znotraj praktiènih traktatov harmonij. Harmonija je pred dvema stoletjema vstopila tudi v slovenski
glasbeno-izobra evalni prostor predvsem v obliki traktatov in praktiènih uèbenikov v didaktiène
namene (A. Foerster, M. Kogoj, E. Komel, S. Osterc, L.M. Škerjanc, V. Mirk), kar je tudi ostala (J.
Osredkar). Odprtih pa je ostalo še precej specifiènih glasbeno-teoretiènih vprašanj.
Kljuène besede: harmonija, teorija glasbe, glasbeni traktati, uèbeniki, generalni bas, J. Ph. Rameau,
slovenski uèbeniki harmonije.
Abstract
Harmony – from Treatises to Textbooks in Slovenian
Reflection upon the 200th anniversary of public music education in Slovenia
The very rise of harmony as an independent theoretical science and foremost a practical didactic
method is of a rather young date and a typically European characteristic. In such form, harmony has
served as insight and introduction to the fields of musical syntaxes and compositional happening
within different style periods through milleniaries of European cultural and musical history. It has
evolved from insights that had long coexisted with theoretical and practical insights in the fields of
harmony-complementary counterpoint and later – in Baroque – of general bass (regola dell’ottava).
In the recent period, this young science entered the European musical conscience in theory and
practice first as a co-former of compositional style axles (at Conservatoire de musique de Paris,
since 1795; entire 19th century). The starting theoretical and research charge (G. Zarlino and J. Ph.
Rameau, Ch.-S. Catel, A. Reicha, F.J. Fétis, H. Riemann, W. Maler, P. Hindemith et al.) has since
withered and only lives within practical harmony treatises today. As such, harmony also entered
Slovenian musical-educational space (two) centuries ago, mainly through treatises and practical
textbooks for didactic purposes (A. Foerster, M. Kogoj, E. Komel, S. Osterc, L.M. Škerjanc, V.
Mirk), what it remained all along (J. Osredkar). Many specific musical theory questions remain
open.
Keywords: harmony, theory of music, musical treatises, textbooks, thorough-bass, J. Ph. Rameau,
Slovenian harmony textbooks.
149
Ivan Florjanc
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
HARMONIJA – OD TRAKTATOV DO UÈBENIKOV V SLOVENŠÈINI
Premislek ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji
Izvleèek
Nastanek harmonije kot samostojne teoretiène vede in predvsem praktiène didaktiène metode je
precej mladega datuma in je tipièno evropska znaèilnost. V takšni obliki je harmonija slu ila kot
uvid in uvajanje na podroèja glasbenih sintaks in kompozicijskega dogajanja znotraj razliènih
slogovnih obdobij v tisoèletjih evropske civilizacijske in glasbene zgodovine. Razvila se je iz
uvidov, ki so dolgo èasa sobivali s teoretiènimi in praktiènimi spoznanji na podroèjema harmoniji
komplementarnega kontrapunkta in kasneje – v baroku – generalnega basa (regola dell’ottava). Ta
mlada veda je v novejši dobi vstopila v evropsko glasbeno teoretièno-praktièno zavest najprej kot
sooblikovalka kompozicijskih slogovnih premen (na Conservatoire de musique de Paris, od 1795;
celo 19. stol.). Zaèetni teoretièno-raziskovalni naboj (G. Zarlino in J. Ph. Rameau, Ch.-S. Catel, A.
Reicha, F.J. Fétis, H. Riemann, W. Maler, P. Hindemith idr.) je kasneje usihal in je danes iv le še
znotraj praktiènih traktatov harmonij. Harmonija je pred dvema stoletjema vstopila tudi v slovenski
glasbeno-izobra evalni prostor predvsem v obliki traktatov in praktiènih uèbenikov v didaktiène
namene (A. Foerster, M. Kogoj, E. Komel, S. Osterc, L.M. Škerjanc, V. Mirk), kar je tudi ostala (J.
Osredkar). Odprtih pa je ostalo še precej specifiènih glasbeno-teoretiènih vprašanj.
Kljuène besede: harmonija, teorija glasbe, glasbeni traktati, uèbeniki, generalni bas, J. Ph. Rameau,
slovenski uèbeniki harmonije.
Abstract
Harmony – from Treatises to Textbooks in Slovenian
Reflection upon the 200th anniversary of public music education in Slovenia
The very rise of harmony as an independent theoretical science and foremost a practical didactic
method is of a rather young date and a typically European characteristic. In such form, harmony has
served as insight and introduction to the fields of musical syntaxes and compositional happening
within different style periods through milleniaries of European cultural and musical history. It has
evolved from insights that had long coexisted with theoretical and practical insights in the fields of
harmony-complementary counterpoint and later – in Baroque – of general bass (regola dell’ottava).
In the recent period, this young science entered the European musical conscience in theory and
practice first as a co-former of compositional style axles (at Conservatoire de musique de Paris,
since 1795; entire 19th century). The starting theoretical and research charge (G. Zarlino and J. Ph.
Rameau, Ch.-S. Catel, A. Reicha, F.J. Fétis, H. Riemann, W. Maler, P. Hindemith et al.) has since
withered and only lives within practical harmony treatises today. As such, harmony also entered
Slovenian musical-educational space (two) centuries ago, mainly through treatises and practical
textbooks for didactic purposes (A. Foerster, M. Kogoj, E. Komel, S. Osterc, L.M. Škerjanc, V.
Mirk), what it remained all along (J. Osredkar). Many specific musical theory questions remain
open.
Keywords: harmony, theory of music, musical treatises, textbooks, thorough-bass, J. Ph. Rameau,
Slovenian harmony textbooks.
149
