Page 213 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 213
Leon Stefanija, Matej Bonin, Dimitrij Beuermann, Ada Holcar Brunauer, O KORISTI IN ŠKODI ...
2) bolj odprto ostaja vprašanje o povezovanju kakovosti pridobljenih glasbeno-
teoretiènih vsebin s celovito glasbeno izkušnjo (improvizacija, youtube kot
»edini pripomoèek«, estetsko vrednotenje ipd.)
Pomembno sporoèilo ankete se zdi, da pedagogi glasbenoteoretiènih vsebin zelo jasno
zavedajo potrebe po izkušenjski povezanosti teorije s prakso v celotnem pomenu besede.
Ta vez je pozitivno ocenjena v razmerju med vsebinami teorije glasbe in poukom glasbila
(èeprav tudi tu ne manjkajo manj negativne izkušnje). Skoraj 70% jih pozitivno ocenjujejo
povezavo med naukom o glasbi in poukom instrumenta (Graf 8).
Graf 8: Uspešnost uèencev pri povezovanju glasbenoteoretiènih znanj in solfeggia s poukom
inštrumenta.
Seveda, zanimivo bo slišati stališèa o povezavi med teorijo in prakso profesorjev na
konservatorijih. Ali je dejansko teorija na višji stopnji glasbenega izobra evanja dovolj
jasno uzavešèena kot podroèje, ki pomaga k (po)ustvarjalnosti, ali ima kako drugo vlogo.
Kaj povesta anketi?
Podobno ka e tudi za glasbene pedagoge na OŠ. Njihovo opozarjanje na preobilje vsebin
in izpostavljanje izkustvenega dela (izvajanja, spoznavanja glasbe iz vsakdanje prakse,
medijev, potrebo po praktiènem delovanju skozi glasbo in navezovanju glasbenega znanja
tisto, ki ga modroslovci imenujejo pragmatièno. Gre za danes nedvomno klasièno
modernistièno vprašanje, ki ga je filozof Friedrich Nietszche (1874) postavil za izhodišèe
svoje znamenite študije o Koristi in škodi zgodovine za ivljenje od Johanna Wolfganga
von Goetheja: »’Übrigens ist mir alles verhaßt, was mich bloß belehrt, ohne meine
Tätigkeit zu vermehren oder unmittelbar zu beleben.’« Takole je mogoèe povzeti
sporoèila anketirancev, ki so odgovorili tudi na vprašanje, koliko uèna snov pomaga
uèence pri ustvarjalnosti. Od 79 osnovnošolskih uèiteljev (OŠ) in 35 uèiteljev glasbenih
šol (GŠ) je rezultat predstavljen v Grafu 9 in Grafu 10.
213
2) bolj odprto ostaja vprašanje o povezovanju kakovosti pridobljenih glasbeno-
teoretiènih vsebin s celovito glasbeno izkušnjo (improvizacija, youtube kot
»edini pripomoèek«, estetsko vrednotenje ipd.)
Pomembno sporoèilo ankete se zdi, da pedagogi glasbenoteoretiènih vsebin zelo jasno
zavedajo potrebe po izkušenjski povezanosti teorije s prakso v celotnem pomenu besede.
Ta vez je pozitivno ocenjena v razmerju med vsebinami teorije glasbe in poukom glasbila
(èeprav tudi tu ne manjkajo manj negativne izkušnje). Skoraj 70% jih pozitivno ocenjujejo
povezavo med naukom o glasbi in poukom instrumenta (Graf 8).
Graf 8: Uspešnost uèencev pri povezovanju glasbenoteoretiènih znanj in solfeggia s poukom
inštrumenta.
Seveda, zanimivo bo slišati stališèa o povezavi med teorijo in prakso profesorjev na
konservatorijih. Ali je dejansko teorija na višji stopnji glasbenega izobra evanja dovolj
jasno uzavešèena kot podroèje, ki pomaga k (po)ustvarjalnosti, ali ima kako drugo vlogo.
Kaj povesta anketi?
Podobno ka e tudi za glasbene pedagoge na OŠ. Njihovo opozarjanje na preobilje vsebin
in izpostavljanje izkustvenega dela (izvajanja, spoznavanja glasbe iz vsakdanje prakse,
medijev, potrebo po praktiènem delovanju skozi glasbo in navezovanju glasbenega znanja
tisto, ki ga modroslovci imenujejo pragmatièno. Gre za danes nedvomno klasièno
modernistièno vprašanje, ki ga je filozof Friedrich Nietszche (1874) postavil za izhodišèe
svoje znamenite študije o Koristi in škodi zgodovine za ivljenje od Johanna Wolfganga
von Goetheja: »’Übrigens ist mir alles verhaßt, was mich bloß belehrt, ohne meine
Tätigkeit zu vermehren oder unmittelbar zu beleben.’« Takole je mogoèe povzeti
sporoèila anketirancev, ki so odgovorili tudi na vprašanje, koliko uèna snov pomaga
uèence pri ustvarjalnosti. Od 79 osnovnošolskih uèiteljev (OŠ) in 35 uèiteljev glasbenih
šol (GŠ) je rezultat predstavljen v Grafu 9 in Grafu 10.
213
