Page 315 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 315
Jelena Martinoviæ Bogojeviæ, VIEWS ON THE ELEMENTARY MUSIC EDUCATION ...
http://vasapavic.me/xliii-muzicki-festival-mladih-crne-gorehttp://vasapavic.me/xliii-m
uzicki-festival-mladih-crne-gore/ (10. 11. 2016)
Vida Matjan. Škola za osnovno in srednje muzièko obrazovanje Kotor.
http://www.vidamatjan.me/(1. 11. 2016)
Zadnik, Katarina. 2011. Development of the Rhythmic and Melodic Ear in 8 Year
Olds: doctoral thesis. Ljubljana: Academy of Music.
Povzetek
Prispevek je osredinjen na potekajoèo reformo osnovnega glasbenega izobra evanja v
Èrni gori. Devetletno šolanje v glasbeni šoli je spodbudilo številne spremembe v
predmetniku in uènih naèrtih za posamezne predmete. Zaradi podobnih kurikularnih
izhodišè je narejena komparativna primerjava s slovenskimi uènimi naèrti.
Avtorica uvodoma naredi kratek zgodovinski pregled, v katerem izpostavi kontekst
nastajanja èrnogorskega sistema glasbenega izobra evanja, pomembne posameznike in
ustanove. Med njimi pozornost nameni Vidi Matjan (rojeni Hribar, 1896–1993), ki je po
šolanju na ljubljanski Glasbeni matici in na Dunaju krajši èas delovala v Beogradu in nato
pa v Kotorju. Zaradi njenega izjemnega pedagoškega dela je danes po njej poimenovana
glasbena šola v Kotorju.
V Èrni gori je glasbeno izobra evanje sestavni del nacionalnega izobra evalnega sistema
in financiran s strani dr ave. Povezan je s sitemom osnovnošolskega izobra evanja. V
prvem razredu uèenci glasbene šole obiskujejo Glasbeno pripravnico – Orffov
inštrumentarij. V višjih razredih obiskujejo individualni inštrumentalni pouk in skupinski
pouk solfegga z glasbeno teorijo. Od tretjega razreda naprej so vkljuèeni tudi v komorno
igro. V zadnjih treh razredih imajo v predmetniku še izbirni predmet. Komparativna
primerjava èrnogorskih in slovenskih predmetnikov in uènih naèrtov poka e številne
skupne znaèilnosti, pa tudi nekatere sistemske in vsebinske razlike. V tem pogledu je
izpostavljena veèja preciznost slovenskih uènih naèrtov.
V Èrni gori vsi uèenci prvega razreda glasbene šole obiskujejo Glasbeno pripravnico –
Orffov inštrumentarij. Pouk vkljuèuje tri dejavnostna podroèja: izvajanje, ustvarjanje in
poslušanje glasbe: Namenjen je razvijanju glasbenih sposobnosti in spretnosti,
glasbenega spomina in elementarnih glasbenih znanj. Predmet še ne vkljuèuje glasbenega
opismenjevanja. Uèitelji in uèenci lahko pri pouku uporabljajo uèbenik, ki sta ga napisala
Vedrana Markoviæ in Andree Æoso Pamer (2016).
Glasbeno opismenjevanje se intenzivno zaène na zaèetku drugega razreda glasbene šole,
ko zaènejo uèenci obiskovati skupinski pouk solfeggia z glasbeno teorijo in individualni
pouk inštrumenta. Izpostavljen je zaèetni pouk klavirja, ki vkljuèuje tudi igranje po
posluhu, transpozicijo in improvizacijo. Vse to od uèitelja zahteva kreativnost in
anga iranost pri pouku.
315
http://vasapavic.me/xliii-muzicki-festival-mladih-crne-gorehttp://vasapavic.me/xliii-m
uzicki-festival-mladih-crne-gore/ (10. 11. 2016)
Vida Matjan. Škola za osnovno in srednje muzièko obrazovanje Kotor.
http://www.vidamatjan.me/(1. 11. 2016)
Zadnik, Katarina. 2011. Development of the Rhythmic and Melodic Ear in 8 Year
Olds: doctoral thesis. Ljubljana: Academy of Music.
Povzetek
Prispevek je osredinjen na potekajoèo reformo osnovnega glasbenega izobra evanja v
Èrni gori. Devetletno šolanje v glasbeni šoli je spodbudilo številne spremembe v
predmetniku in uènih naèrtih za posamezne predmete. Zaradi podobnih kurikularnih
izhodišè je narejena komparativna primerjava s slovenskimi uènimi naèrti.
Avtorica uvodoma naredi kratek zgodovinski pregled, v katerem izpostavi kontekst
nastajanja èrnogorskega sistema glasbenega izobra evanja, pomembne posameznike in
ustanove. Med njimi pozornost nameni Vidi Matjan (rojeni Hribar, 1896–1993), ki je po
šolanju na ljubljanski Glasbeni matici in na Dunaju krajši èas delovala v Beogradu in nato
pa v Kotorju. Zaradi njenega izjemnega pedagoškega dela je danes po njej poimenovana
glasbena šola v Kotorju.
V Èrni gori je glasbeno izobra evanje sestavni del nacionalnega izobra evalnega sistema
in financiran s strani dr ave. Povezan je s sitemom osnovnošolskega izobra evanja. V
prvem razredu uèenci glasbene šole obiskujejo Glasbeno pripravnico – Orffov
inštrumentarij. V višjih razredih obiskujejo individualni inštrumentalni pouk in skupinski
pouk solfegga z glasbeno teorijo. Od tretjega razreda naprej so vkljuèeni tudi v komorno
igro. V zadnjih treh razredih imajo v predmetniku še izbirni predmet. Komparativna
primerjava èrnogorskih in slovenskih predmetnikov in uènih naèrtov poka e številne
skupne znaèilnosti, pa tudi nekatere sistemske in vsebinske razlike. V tem pogledu je
izpostavljena veèja preciznost slovenskih uènih naèrtov.
V Èrni gori vsi uèenci prvega razreda glasbene šole obiskujejo Glasbeno pripravnico –
Orffov inštrumentarij. Pouk vkljuèuje tri dejavnostna podroèja: izvajanje, ustvarjanje in
poslušanje glasbe: Namenjen je razvijanju glasbenih sposobnosti in spretnosti,
glasbenega spomina in elementarnih glasbenih znanj. Predmet še ne vkljuèuje glasbenega
opismenjevanja. Uèitelji in uèenci lahko pri pouku uporabljajo uèbenik, ki sta ga napisala
Vedrana Markoviæ in Andree Æoso Pamer (2016).
Glasbeno opismenjevanje se intenzivno zaène na zaèetku drugega razreda glasbene šole,
ko zaènejo uèenci obiskovati skupinski pouk solfeggia z glasbeno teorijo in individualni
pouk inštrumenta. Izpostavljen je zaèetni pouk klavirja, ki vkljuèuje tudi igranje po
posluhu, transpozicijo in improvizacijo. Vse to od uèitelja zahteva kreativnost in
anga iranost pri pouku.
315
