Page 318 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 318
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Tabela 1: Najpomembnejše vprašalnice v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.1
slovensko angleško nemško
kaj? what? was?
zakaj? why?
kako? how? warum?
kdo? who? wie?
kje? where? wer?
kdaj? when? wo?
wann?
Vprašalnice Kaj?, Zakaj? in Kako?
Najprej vzemimo pod drobnogled tri vprašalnice: Kaj?, Zakaj? in Kako? ter doloèimo
njihove medsebojne odnose. Z njihovo pomoèjo bomo prav kmalu ustvarili prve obrise
podobe Zemljevida uènih ciljev, da bi lahko kasneje raziskali tudi naèine potovanja po tem
njem.
Še sporoèilo za najbolj nestrpne: v nadaljevanju bomo tudi prav natanèno osvetlili, zakaj
smo za oblikovanje Zemljevida uènih ciljev uporabili prav ta seznam treh vprašalnic in jih
zapisali v prav tem vrstnem redu.
Kaj?
Vprašalnica Kaj? sprašuje po teh ali onih stvareh, èloveških ali materialnih virih. Tudi
sicer je pri vsakem raziskovanju potrebno najprej doloèiti tiste stvari, ki ostajajo
nepremiène, da bi nato lahko raziskovali naèine njihovega gibanja, spreminjanja, rasti ali
napredovanja. Schiller (2016, str. 28) pravi:
»Vsaka raziskava gibanja v naravi mora najprej opisati zbirko nespremenljivih
stvari ter jih jasno loèiti od spreminjajoèih se stanj. Vsako opazovanje gibanja
zahteva torej razlikovanje stalnih, bistvenih lastnosti (ki opisujejo predmete, ki se
gibljejo) in spreminjajoèih se stanj, ki opisujejo naèin gibanja teh predmetov.
Brez tega razlikovanja ne moremo resno govoriti o gibanju«.2
Kar najbolj nepremièna je stavba glasbene šole, v njej pa razredi, šolske klopi, table, mize
in stoli v zbornici, raèunalniki; sem pa seveda spadajo tudi uèila, na primer klavirji v
uèilnicah ali uèbeniki v omarah … Na to podroèje, med vire, lahko štejemo tudi uèence, ki
so udele eni v uènem procesu (Zakon o glasbenih šolah3 pravi, da jih mora biti najmanj
dvaintrideset), uèitelje, ki jih pouèujejo (Pravilnik o izobrazbi uèiteljev in drugih
1 Five Ws. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Five_Ws (obiskano: 28. 11.
2016), Fragetechnik. Dostopno na spletnem naslovu: https://de.wikipedia.org/wiki/
Fragetechnik#Offene_W-Fragen_in_der_Praxis (obiskano: 28. 11. 2016). (obiskano: 28. 11. 2016).
2 Schiller, C., Motion Mountain. Dostopno na spletnem naslovu: www.motionmountain.net, str. 28
(obiskano: 1. 12. 2016).
3 Dostopno na spletnem naslovu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12515 (obiskano: 13.
12. 2016).
318
Tabela 1: Najpomembnejše vprašalnice v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.1
slovensko angleško nemško
kaj? what? was?
zakaj? why?
kako? how? warum?
kdo? who? wie?
kje? where? wer?
kdaj? when? wo?
wann?
Vprašalnice Kaj?, Zakaj? in Kako?
Najprej vzemimo pod drobnogled tri vprašalnice: Kaj?, Zakaj? in Kako? ter doloèimo
njihove medsebojne odnose. Z njihovo pomoèjo bomo prav kmalu ustvarili prve obrise
podobe Zemljevida uènih ciljev, da bi lahko kasneje raziskali tudi naèine potovanja po tem
njem.
Še sporoèilo za najbolj nestrpne: v nadaljevanju bomo tudi prav natanèno osvetlili, zakaj
smo za oblikovanje Zemljevida uènih ciljev uporabili prav ta seznam treh vprašalnic in jih
zapisali v prav tem vrstnem redu.
Kaj?
Vprašalnica Kaj? sprašuje po teh ali onih stvareh, èloveških ali materialnih virih. Tudi
sicer je pri vsakem raziskovanju potrebno najprej doloèiti tiste stvari, ki ostajajo
nepremiène, da bi nato lahko raziskovali naèine njihovega gibanja, spreminjanja, rasti ali
napredovanja. Schiller (2016, str. 28) pravi:
»Vsaka raziskava gibanja v naravi mora najprej opisati zbirko nespremenljivih
stvari ter jih jasno loèiti od spreminjajoèih se stanj. Vsako opazovanje gibanja
zahteva torej razlikovanje stalnih, bistvenih lastnosti (ki opisujejo predmete, ki se
gibljejo) in spreminjajoèih se stanj, ki opisujejo naèin gibanja teh predmetov.
Brez tega razlikovanja ne moremo resno govoriti o gibanju«.2
Kar najbolj nepremièna je stavba glasbene šole, v njej pa razredi, šolske klopi, table, mize
in stoli v zbornici, raèunalniki; sem pa seveda spadajo tudi uèila, na primer klavirji v
uèilnicah ali uèbeniki v omarah … Na to podroèje, med vire, lahko štejemo tudi uèence, ki
so udele eni v uènem procesu (Zakon o glasbenih šolah3 pravi, da jih mora biti najmanj
dvaintrideset), uèitelje, ki jih pouèujejo (Pravilnik o izobrazbi uèiteljev in drugih
1 Five Ws. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Five_Ws (obiskano: 28. 11.
2016), Fragetechnik. Dostopno na spletnem naslovu: https://de.wikipedia.org/wiki/
Fragetechnik#Offene_W-Fragen_in_der_Praxis (obiskano: 28. 11. 2016). (obiskano: 28. 11. 2016).
2 Schiller, C., Motion Mountain. Dostopno na spletnem naslovu: www.motionmountain.net, str. 28
(obiskano: 1. 12. 2016).
3 Dostopno na spletnem naslovu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12515 (obiskano: 13.
12. 2016).
318
