Page 320 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 320
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
V uènih naèrtih je poglavje Zakaj? opisano na zaèetku vsakega posameznega uènega
naèrta: odgovori se skrivajo v splošnih in operativnih ciljih; seveda pa se to vprašanje
postavlja tudi vsakemu uèencu, ki se dolga leta ukvarja s svojim inštrumentom.
Kaj?, Kako? in Zakaj? na Zemljevidu uènih ciljev
Predstavljajmo si škatlo kock ali kuharsko oddajo na televiziji. Kocke ali kuharske
sestavine predstavljajo vire (Kaj?), naèrt za zlaganje ali kuharski recept (Zakaj?)
usmerjata otroka ali odraslega kuharja proti ciljem … le še malo naporov in prizadevanja
(Kako?) je potrebnih, pa bo zgradba sestavljena ali jed pripravljena.
Nujno opozorilo
Pazljiva bralka ali bralec sta morda pravkar pomislila, da bi bilo naèrt za zlaganje kock ali
kuharski recept mogoèe (ali celo potrebno) umestiti kar na podroèje Kako? – saj so ob
vsebovanih podobah konènega cilja vanju vgrajeni tudi postopki, ki spadajo v ta prostor.
Toda ne! V kasnejšem poglavju »O nevarnostih poustvarjalne smeri potovanja po
Zemljevidu uènih ciljev« se bomo dotaknili tudi globljih razlogov, ki nas radi usmerijo v to
slepo ulico: privlaèni so in enostavni, toda napaèni!
Dvorazse ni model uènih ciljev
Le kaj bi samo pripovedovali, ko pa slika pove za tisoè besed – najprej prve tri vprašalnice
razpostavimo v prostor, takole:
Slika 1: Tri vprašalnice: Kaj?, Kako? in Zakaj?
Vsaka vprašalnica ima na Sliki 1 dve sosedi, vse tri skupaj oblikujejo oglišèa trikotnika in
na prvi pogled so videti veè ali manj enakopravne. Iz te podobe ni mogoèe razbrati, da smo
na našem dosedanjem potovanju izhajali iz trdnih in nepremiènih stvari (Kaj?),
nadaljevali potovanje na praktièni ravni (Kako?), kjer smo razmišljali o naèinih gibanja
stvari in se nato dvignili v obmoèja miselnih ravnin (Zakaj?).
Povprašajmo se: na kakšen naèin bi lahko, poleg prikaza potovanja po razliènih podroèjih
nastajajoèega Zemljevida uènih ciljev, tja umestili še dodatno informacijo o prehodih med
materialnimi in miselnimi ravninami.
320
V uènih naèrtih je poglavje Zakaj? opisano na zaèetku vsakega posameznega uènega
naèrta: odgovori se skrivajo v splošnih in operativnih ciljih; seveda pa se to vprašanje
postavlja tudi vsakemu uèencu, ki se dolga leta ukvarja s svojim inštrumentom.
Kaj?, Kako? in Zakaj? na Zemljevidu uènih ciljev
Predstavljajmo si škatlo kock ali kuharsko oddajo na televiziji. Kocke ali kuharske
sestavine predstavljajo vire (Kaj?), naèrt za zlaganje ali kuharski recept (Zakaj?)
usmerjata otroka ali odraslega kuharja proti ciljem … le še malo naporov in prizadevanja
(Kako?) je potrebnih, pa bo zgradba sestavljena ali jed pripravljena.
Nujno opozorilo
Pazljiva bralka ali bralec sta morda pravkar pomislila, da bi bilo naèrt za zlaganje kock ali
kuharski recept mogoèe (ali celo potrebno) umestiti kar na podroèje Kako? – saj so ob
vsebovanih podobah konènega cilja vanju vgrajeni tudi postopki, ki spadajo v ta prostor.
Toda ne! V kasnejšem poglavju »O nevarnostih poustvarjalne smeri potovanja po
Zemljevidu uènih ciljev« se bomo dotaknili tudi globljih razlogov, ki nas radi usmerijo v to
slepo ulico: privlaèni so in enostavni, toda napaèni!
Dvorazse ni model uènih ciljev
Le kaj bi samo pripovedovali, ko pa slika pove za tisoè besed – najprej prve tri vprašalnice
razpostavimo v prostor, takole:
Slika 1: Tri vprašalnice: Kaj?, Kako? in Zakaj?
Vsaka vprašalnica ima na Sliki 1 dve sosedi, vse tri skupaj oblikujejo oglišèa trikotnika in
na prvi pogled so videti veè ali manj enakopravne. Iz te podobe ni mogoèe razbrati, da smo
na našem dosedanjem potovanju izhajali iz trdnih in nepremiènih stvari (Kaj?),
nadaljevali potovanje na praktièni ravni (Kako?), kjer smo razmišljali o naèinih gibanja
stvari in se nato dvignili v obmoèja miselnih ravnin (Zakaj?).
Povprašajmo se: na kakšen naèin bi lahko, poleg prikaza potovanja po razliènih podroèjih
nastajajoèega Zemljevida uènih ciljev, tja umestili še dodatno informacijo o prehodih med
materialnimi in miselnimi ravninami.
320
