Page 319 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 319
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
strokovnih delavcev v izobra evalnih programih glasbene šole4 navaja vse vrste njihove
usposobljenosti), ter ravnatelje (vsaka glasbena šola ima natanko enega), ki skrbijo za
pravo smer razvoja glasbene šole … No, seveda, uèenci, uèitelji in ravnatelji so ive
osebe, zato jih bomo lahko našli tudi na drugih podroèjih zemljevida.
V našem razmisleku se posveèamo predvsem uènim ciljem, zato bomo pri vprašanju Kaj?
opustili pregled vseh tistih stvari, ki jih predvideva Pravilnik o vodenju razvida javno
veljavnih programov vzgoje in izobra evanja5 in se omejili le na vsebine, ki so doloèene v
uènih naèrtih. Lestvice, akordi in druge tehniène vaje, ki naj jih igra uèenec, so toèno
doloèeni, tudi uèni naèrti, ki vse te vsebinske cilje natanèno opisujejo, so bili sprejeti pred
veè kot desetletjem. Koncerti, sonate ali druge skladbe so bile morda zapisane celo pred
veè sto leti in notni zapis ponuja njihovo glasbo vsakemu uèencu nespremenjeno do danes.
Seveda – tudi glasbena teoretska znanja se le redko preoblikujejo …
V uènih naèrtih je polje Kaj? izpolnjeno z uènimi vsebinami in ta poglavja zavzemajo tudi
najveèji obseg. e od uveljavitve notnega tiska najdemo v zapisih glasbe pomemben del
svetovne in narodne kulturne dedišèine – tudi uèenci vèasih zapišejo svojo lastno skladbo
in jo s tem obvarujejo pred prezgodnjo pozabo.
Kako?
Razmišljanje o nepremiènih stvareh nas pripelje do novega praktiènega vprašanja: Kako?
pa je mogoèe vse vse te negibne stvari spraviti v gibanje, jih spremeniti ali preoblikovati
…Vprašanje Kako? se dotika procesov, ki jih izvajamo, oziroma smo v njih udele eni.
Kljuèni element tega polja je energija, ki po svoji naravi spravlja stvari v gibanje,
spreminja njihov polo aj ali preoblikuje njihovo podobo. Tehnika igranja na inštrument,
ki so si jo razvili uèenci, predstavlja njihovo pridobljeno sposobnost, ki se ob igranju
skladb spremeni v sredstvo (Kako?) za doseganje kar najboljše glasbene izvedbe.
V uènih naèrtih je polje Kako? opisano v poglavju »Didaktièna priporoèila«.
Zakaj?
Pri vprašanjih Kaj? in Kako? smo bili trdno zasidrani v svet materialnih stvari, iskanje
odgovorov na vprašanje Zakaj? pa je umešèeno predvsem v naš miselni svet. Na tem polju
se povprašamo: Zakaj? se je med notami skrito glasbeno sporoèilo dotaknilo poslušalcev
in preoblikovalo njihove misli, èustva in razpolo enje … In tudi: le zakaj se je to zgodilo;
zakaj ravno tako in zakaj niè drugaèe? Zdaj torej išèemo vzroke za gibanje, ki jih spro i
vprašanje Zakaj?; pri tem elemente podroèja Kaj? primerjamo s spremembami na
podroèju Kako? in si zamišljamo še druge mo ne smeri razvoja dogodkov …
4 Dostopno na spletnem naslovu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12515 (obiskano: 13.
12. 2016).
5 Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200910&stevilka=313 (13.
12. 2016).
319
strokovnih delavcev v izobra evalnih programih glasbene šole4 navaja vse vrste njihove
usposobljenosti), ter ravnatelje (vsaka glasbena šola ima natanko enega), ki skrbijo za
pravo smer razvoja glasbene šole … No, seveda, uèenci, uèitelji in ravnatelji so ive
osebe, zato jih bomo lahko našli tudi na drugih podroèjih zemljevida.
V našem razmisleku se posveèamo predvsem uènim ciljem, zato bomo pri vprašanju Kaj?
opustili pregled vseh tistih stvari, ki jih predvideva Pravilnik o vodenju razvida javno
veljavnih programov vzgoje in izobra evanja5 in se omejili le na vsebine, ki so doloèene v
uènih naèrtih. Lestvice, akordi in druge tehniène vaje, ki naj jih igra uèenec, so toèno
doloèeni, tudi uèni naèrti, ki vse te vsebinske cilje natanèno opisujejo, so bili sprejeti pred
veè kot desetletjem. Koncerti, sonate ali druge skladbe so bile morda zapisane celo pred
veè sto leti in notni zapis ponuja njihovo glasbo vsakemu uèencu nespremenjeno do danes.
Seveda – tudi glasbena teoretska znanja se le redko preoblikujejo …
V uènih naèrtih je polje Kaj? izpolnjeno z uènimi vsebinami in ta poglavja zavzemajo tudi
najveèji obseg. e od uveljavitve notnega tiska najdemo v zapisih glasbe pomemben del
svetovne in narodne kulturne dedišèine – tudi uèenci vèasih zapišejo svojo lastno skladbo
in jo s tem obvarujejo pred prezgodnjo pozabo.
Kako?
Razmišljanje o nepremiènih stvareh nas pripelje do novega praktiènega vprašanja: Kako?
pa je mogoèe vse vse te negibne stvari spraviti v gibanje, jih spremeniti ali preoblikovati
…Vprašanje Kako? se dotika procesov, ki jih izvajamo, oziroma smo v njih udele eni.
Kljuèni element tega polja je energija, ki po svoji naravi spravlja stvari v gibanje,
spreminja njihov polo aj ali preoblikuje njihovo podobo. Tehnika igranja na inštrument,
ki so si jo razvili uèenci, predstavlja njihovo pridobljeno sposobnost, ki se ob igranju
skladb spremeni v sredstvo (Kako?) za doseganje kar najboljše glasbene izvedbe.
V uènih naèrtih je polje Kako? opisano v poglavju »Didaktièna priporoèila«.
Zakaj?
Pri vprašanjih Kaj? in Kako? smo bili trdno zasidrani v svet materialnih stvari, iskanje
odgovorov na vprašanje Zakaj? pa je umešèeno predvsem v naš miselni svet. Na tem polju
se povprašamo: Zakaj? se je med notami skrito glasbeno sporoèilo dotaknilo poslušalcev
in preoblikovalo njihove misli, èustva in razpolo enje … In tudi: le zakaj se je to zgodilo;
zakaj ravno tako in zakaj niè drugaèe? Zdaj torej išèemo vzroke za gibanje, ki jih spro i
vprašanje Zakaj?; pri tem elemente podroèja Kaj? primerjamo s spremembami na
podroèju Kako? in si zamišljamo še druge mo ne smeri razvoja dogodkov …
4 Dostopno na spletnem naslovu: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12515 (obiskano: 13.
12. 2016).
5 Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200910&stevilka=313 (13.
12. 2016).
319
