Page 329 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 329
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
predmeta Nauk o glasbi in Solfeggio uveljavlja Pravilnik o ocenjevanju, ki velja od 1.
septembra 2016.
Dve smeri potovanja po Zemljevidu uènih ciljev
V dosedanjem razmišljanju smo uporabili nazorno prostorsko obliko Zemljevida uènih
ciljev (ta hip ste pred oèmi spet ugledali podobo Kamniškega sedla, kajne?) ter nanjo
razpostavili pomembna podroèja, ki opredeljujejo izzive za uèence. Prav je, da zdaj
spregovorimo tudi o smereh potovanja po tem zemljevidu.
Slika 11: Ustvarjalna in poustvarjalna smer uèenja in pouèevanja na glasbenih šolah.
Na Zemljevidu uènih ciljev se oblikujeta dva naèina potovanja: poustvarjalna in
ustvarjalna smer.
Prva, poustvarjalna smer, predstavlja temeljno obliko pouèevanja glasbe v glasbenih
šolah. Glavni cilj je o ivljanje velikih skladateljskih dose kov iz preteklosti – in ker teh ni
malo, lahko ves èas izobra evanja brez te av posvetimo samo temu cilju. Iz obmoèja
vprašalnice Zakaj? izberemo ta ali oni uèni cilj in ga opremimo s to ali ono skladbo iz
vsebinskega podroèja uènega naèrta (Kaj?). Uèitelj prav verjetno skladbo uèencu zaigra
in o njej spregovori tudi kakšno besedo ter tako uèencu osvetli odgovor na porajajoèe se
vprašanje Zakaj? Uèenec odide domov, kjer ima dovolj èasa za vajo oziroma za iskanje
lastnega odgovora Kako? bo zaigral to skladbo.
Ustvarjalna pot pa najprej pregleda stvari na »delovni mizi« oziroma Kaj? imamo pri roki
oziroma lahko pridobimo brez veèjih te av. Tukaj se vedno najdejo razliène skladbe,
razna uèila in pripomoèki, tudi uèitelj lahko vsakiè doda kaj »iz svojega«. Ustvarjalna
smer potovanja pa nujno dovoljuje tudi uèencu, da prispeva to ali ono na delovno mizo:
morda si eli igrati prav doloèeno skladbo ali pa je ravno pravi èas za èustvene melodije.
Èe si sme uèenec (seveda v okviru minimalnih standardov uènih naèrtov) izbrati tudi
skladbo ravno prave te avnosti, bo uspeh na podroèju Kako? prav verjetno vnaprej
329
predmeta Nauk o glasbi in Solfeggio uveljavlja Pravilnik o ocenjevanju, ki velja od 1.
septembra 2016.
Dve smeri potovanja po Zemljevidu uènih ciljev
V dosedanjem razmišljanju smo uporabili nazorno prostorsko obliko Zemljevida uènih
ciljev (ta hip ste pred oèmi spet ugledali podobo Kamniškega sedla, kajne?) ter nanjo
razpostavili pomembna podroèja, ki opredeljujejo izzive za uèence. Prav je, da zdaj
spregovorimo tudi o smereh potovanja po tem zemljevidu.
Slika 11: Ustvarjalna in poustvarjalna smer uèenja in pouèevanja na glasbenih šolah.
Na Zemljevidu uènih ciljev se oblikujeta dva naèina potovanja: poustvarjalna in
ustvarjalna smer.
Prva, poustvarjalna smer, predstavlja temeljno obliko pouèevanja glasbe v glasbenih
šolah. Glavni cilj je o ivljanje velikih skladateljskih dose kov iz preteklosti – in ker teh ni
malo, lahko ves èas izobra evanja brez te av posvetimo samo temu cilju. Iz obmoèja
vprašalnice Zakaj? izberemo ta ali oni uèni cilj in ga opremimo s to ali ono skladbo iz
vsebinskega podroèja uènega naèrta (Kaj?). Uèitelj prav verjetno skladbo uèencu zaigra
in o njej spregovori tudi kakšno besedo ter tako uèencu osvetli odgovor na porajajoèe se
vprašanje Zakaj? Uèenec odide domov, kjer ima dovolj èasa za vajo oziroma za iskanje
lastnega odgovora Kako? bo zaigral to skladbo.
Ustvarjalna pot pa najprej pregleda stvari na »delovni mizi« oziroma Kaj? imamo pri roki
oziroma lahko pridobimo brez veèjih te av. Tukaj se vedno najdejo razliène skladbe,
razna uèila in pripomoèki, tudi uèitelj lahko vsakiè doda kaj »iz svojega«. Ustvarjalna
smer potovanja pa nujno dovoljuje tudi uèencu, da prispeva to ali ono na delovno mizo:
morda si eli igrati prav doloèeno skladbo ali pa je ravno pravi èas za èustvene melodije.
Èe si sme uèenec (seveda v okviru minimalnih standardov uènih naèrtov) izbrati tudi
skladbo ravno prave te avnosti, bo uspeh na podroèju Kako? prav verjetno vnaprej
329
